Generalni direktor Radiotelevizije Slovenija (RTVS) Andrej Grah Whatmough je programskemu svetu zavoda predlagal, da poda predhodno soglasje k obema prijavljenima kandidatoma za direktorja Televizije Slovenija, tako Patriku Greblu kot Urošu Urbaniji, izhaja iz gradiva za sejo. Programski svet bo o tem razpravljal na izredni seji v četrtek.
Novinarji: Generalni direktor RTVS na nas zdaj pritiska s plačami
Stavkovni odbor in pogajalska skupina Koordinacije novinarskih sindikatov RTVS po današnjem nadaljevanju pogajanj o stavkovnih zahtevah opominjata, da generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough še naprej pritiska nanje. Stavko sicer nadaljujejo, so navedli.
Generalni direktor ni izpolnil zaveze s prejšnjih pogajanj in ni poslal predloga za novo sestavo pogajalske strani delodajalca, je v imenu stavkovnega odbora in pogajalske skupine novinarskih sindikatov navedla predsednica koordinacije novinarskih sindikatov javnega zavoda Helena Milinković. Prav tako po njenih navedbah ni poslal predloga glede ponovitve postopkov za imenovanje odgovornega urednika televizijskega informativnega programa in urednika uredništva za nove medije v Multimedijskem centru, kar je ena od stavkovnih zahtev.
Čeprav je generalni direktor na pogajanjih prejšnji teden predlagal, da se umakne s pogajanj in ga nasledi nekdo drug, so novinarski sindikati ta teden namesto obljubljenih gradiv prejeli elektronsko sporočilo, ki ga razumejo kot nadaljevanje pritiska na stavkajoče in stavko. Na današnjih pogajanjih naj bi se usklajevali glede stavkovnega sporazuma, vendar ga je umaknil s pogajalske mize, češ da je bil rok za sklenitev sporazuma do 10. ure, torej do začetka pogajanj. V torek jim je poslal svoj predlog stavkovnega sporazuma in predlagal, da bi ga podpisali danes. Ob tem je v elektronskem sporočilu zapisal, da bo moral v primeru nesklenjenega sporazuma sprejeti določene ukrepe, zaradi katerih stavkovni sporazum v zdajšnji obliki ne bo več izvedljiv. Kot primer je navedel pripravo ustreznih obračunov plač za stavkajoče, saj podlage za plačilo stavke ta hip po njegovih besedah ni. Kot je zapisal, je podlaga lahko le sporazum, je povzela Helena Milinković.
Po njenih besedah je Grah Whatmough že izdal interno navodilo, da bodo pristopili k pripravi ustreznih obračunov plač za stavkajoče. Z uresničitvijo nezakonitega ukrepa, po katerem bodo stavkajočim plačali le prispevke za dan stavke, nadaljuje pritiske na stavkajoče in na samo stavko, je poudarila. Ob tem je spomnila, da so stavkajoči med stavko 20. junija tudi v televizijskem informativnem programu nameravali delati, a jim je Grah Whatmough to prepovedal. Zaradi oviranja stavke so že podali prijavo na republiški inšpektorat za delo.
Koordinacija je stavkovne zahteve, med katerimi je novinarska avtonomija, na vodstvo RTVS naslovila 13. maja, 23. maja pa je začela stavko.
Grah Whatmough se je odločil, da skladno z zakonom o RTVS programske svetnike prosi za predhodno soglasje k imenovanju obeh kandidatov, ki izpolnjujeta pogoje po vnovičnem razpisu za direktorja Televizije Slovenija (TVS). Kot je pojasnil, podporo lahko svet izreče obema kandidatoma, ne samo enemu, saj gre za predhodno soglasje. Generalni direktor RTVS pa je potem tisti, ki imenuje direktorja, je pojasnil v predlogu za predhodno soglasje.
TVS kot v. d. direktorja od 22. junija vodi dirigent, skladatelj in aranžer zabavne glasbe Greblo. Pred tem je bil svetovalec generalnega direktorja RTVS za glasbo. Med letoma 2004 in 2008 je vodil kulturno-kongresni center Avditorij Portorož.
Dva dosedanja novinarja na ministrstvu za kulturo
Kot poroča Delo, z današnjim dnem na ministrstvo za kulturo prihajata Lenart J. Kučić in Dejan Štamfelj, oba nekdanja novinarja. Prvi, ki je v zadnjih petih letih sodeloval pri medijskem projektu Pod črto, bo svetovalec za področje medijev v kabinetu ministrice Aste Vrečko. Dolgoletni novinar oddaje Studio City Dejan Štamfelj pa se je ekipi na ministrstvu za kulturo pridružil kot svetovalec za odnose z javnostjo.
Urbanija pa je v zadnjem mandatu vlade Janeza Janše vodil vladni urad za komuniciranje. V preteklosti je bil zaposlen tudi na MMC RTVS, na Slovenski tiskovni agenciji in na Planetu TV. Neuradno se je že dvakrat želel prijaviti na razpis za direktorja javne televizije, vendar naj bi obakrat oddal nepopolni prijavi.
RTVS je vnovični razpis za direktorja TVS objavila 22. junija, potem ko je programski svet dan prej zavrnil kandidaturo športnega novinarja RTVS Urbana Laurenčiča.
Javna televizija je brez direktorja s polnimi pooblastili vse od razrešitve Natalije Gorščak s tega mesta avgusta lani.
Programski svet bo po izredni seji nadaljeval tudi redno sejo, ki jo je začel 20. junija in potem nadaljeval dan kasneje. Na njej bo med drugim razpravljal o kadrovski problematiki televizijskega informativnega programa ter o televizijskih oddajah Studio City in Panorama.
Namesto programskega in nadzornega sveta predviden svet RTVS
Vlada je v državni zbor vložila predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTVS in predlagala obravnavo po nujnem postopku, da bi preprečili težko popravljive posledice. Vodenje, upravljanje in nadzor bi namesto sedanjima programskemu in nadzornemu svetu prepustili enotnemu svetu RTVS, ki bi štel 17 predstavnikov zaposlenih in civilne družbe.
Kot so ob tem pojasnili v predlogu novele, objavljenem na spletnih straneh DZ, želijo s spremembami zagotoviti institucionalno in programsko avtonomijo Radiotelevizije Slovenija (RTVS) ter zaščititi novinarsko oziroma uredniško neodvisnost. Dogodki v zadnjih dveh letih, ki so dosegli vrhunec s stavko novinarskih sindikatov, so po mnenju vlade namreč pokazali, da obstoječa zakonska ureditev omogoča razmere, v katerih lahko prihaja do omejevanja svobode oziroma do možnosti vplivanja vladajoče politike na programske odločitve RTVS.
Vladni predlog novele med poglavitnimi rešitvami določa novo ureditev področja vodenja, upravljanja in nadzora javnega zavoda RTVS. Namesto obstoječega programskega in nadzornega sveta novela zakona uvaja enoten organ upravljanja in nadzora - svet RTVS, kar bo po oceni vlade zagotovilo učinkovitejše in bolj racionalno delo in onemogočilo možnost blokad pri sprejemanju najpomembnejših dokumentov.
Po predlogu vlade bi svet RTVS sestavljalo 17 članov, pri njihovem imenovanju pa bodo imeli odločilno vlogo javnost oziroma civilna družba in zaposleni. Slednji bodo iz svojih vrst izbrali pet članov, štiri na neposrednih volitvah, enega pa bo imenoval svet delavcev.
Preostalih 12 članov bodo na podlagi izvedenih javnih pozivov imenovali italijanska in madžarska narodna skupnost, predsednik države, državni zbor, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, nacionalni svet za kulturo, Olimpijski komite Slovenije, Informacijski pooblaščenec, Svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja ter varuh človekovih pravic.
Kot ocenjuje vlada, bo v primerjavi z obstoječo ureditvijo bistveno zmanjšan vpliv strankarske politike, saj bo državni zbor na predlog odborov za izobraževanje, znanost, šport in mladino oziroma za kulturo imenoval le dva člana, strokovnjaka s področja vzgoje in izobraževanja oziroma kulture in medijev. Z omejitvijo možnosti ponovitve mandata na največ en zaporedni mandat nameravajo zmanjšati tudi možnost konflikta interesov ali koruptivnega delovanja.
Ob tem zakon kot posvetovalno telo sveta RTVS predvideva uvedbo finančnega odbora, ki ga bo sestavljalo pet članov, strokovno usposobljenih in z delovnimi izkušnjami na finančnem področju. Člane finančnega odbora bo imenoval svet RTVS na predlog ministrstev za finance in kulturo, sveta delavcev RTVS, Združenja nadzornikov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije.
Vlada namerava z novelo zakona obstoječi položaj generalnega direktorja zamenjati s štiričlansko upravo, s čimer bi integrirali vodilne funkcije javnega medijskega servisa, kar je po njihovem glede na tehnološke spremembe in obstoječo medijsko-komunikacijsko okolje primernejši model upravljanja.
S povečevanjem sodelovanja delavcev v organih zavoda, še posebej z vključitvijo delavskega direktorja v upravo, bi po njihovem omogočali izvajanje ustavno zagotovljene pravice do soodločanja zaposlenih, kar v sistemu z več kot 2000 zaposlenimi doslej ni bila ustrezno urejeno.
Na nižji ravni vodenja bodo obstoječim mestom direktorjev radia in televizije dodali mesto direktorja digitalnih vsebin, kar bo omogočilo enakopravnejši in času primernejši položaj novih medijskih dejavnosti, ki so v sedanjem sistemu v podrejenem položaju.
Predlog zakona določa tudi nov postopek imenovanja odgovornih urednikov, pri čemer ta zahteva predhodni posvet s člani uredništva, večji bo tudi pomen pozitivnega mnenja uredništev k imenovanjem urednikov in vzpostavlja omejitve glede razrešitve urednikov, do katerih ne more priti po samovolji uprave, pač pa samo, če ti izgubijo zaupanje uredništva, s čimer mora soglašati svet RTVS.
Predlog zakona na novo določa še zakonsko pristojnost sveta RTVS glede imenovanja varuha pravic gledalcev in poslušalcev ter obravnavo njegovih poročil, ki je bila do sedaj neustrezno določena le s statutom, s čimer je bil institut varuha v razmerju do organov RTVS neupravičeno degradiran, posledično pa poročila varuha niso imela ustrezne veljave.
Predlog vzpostavlja tudi jasno ločnico med pristojnostmi sveta RTVS in pristojnostmi urednikov na področju priprave programov. Svet ne bo smel posegati v posamezne dele programa pred objavo, razpravo o objavljenih delih programa lahko izpelje le na podlagi poročil varuha, ki vključujejo odziv odgovornih urednikov in avtorjev. S tem želijo izkazati spoštovanje načela novinarske avtonomije, ki je določena že v krovnem zakonu o medijih.