Po obisku slovenskega zunanjega ministra Anžeta Logarja v ZDA: Janša ima prav - položaj Bidna ni idealen

Boris Jaušovec
08.12.2020 18:45
Za Večer sta obisk dveh slovenskih ministrov vlade v Washingtonu komentirala izkušeni nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel in pronicljivi mednarodni politolog Marko Lovec.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Veleposlaništvo ZDA

Nekdanjega večkratnega slovenskega zunanjega ministra, tudi v najbolj napetem času slovenskega osamosvajanja, in nekdanjega veleposlanika v Washingtonu Dimitrija Rupla smo povprašali za oceno obiska v ZDA dveh ministrov sedanje vlade, zunanjega Anžeta Logarja in infrastrukturnega Jerneja Vrtovca.

Ob tem smo Rupla spomnili, da se predvsem z leve politične sfere pri nas slišijo kritike, kako ministra obiskujeta odhajajočo administracijo predsednika Donalda Trumpa, novoizvoljenemu predsedniku Joeju Bidnu pa ta vlada še ni zmogla čestitati.{api_embed_photo_L30}613239{/api_embed_photo_L30}

Takole nam je Rupel odgovoril po elektronski pošti: "Ameriški državni sekretar Mike Pompeo je aktualni - vsaj do januarja - zunanji minister ZDA. Kdor hoče skleniti kakšne dogovore z ZDA, mora k njemu, razen če hoče čakati na novo administracijo, ki bo potrebovala kar nekaj časa, da bo uredila svojo agendo. Aktualna slovenska vlada skuša popraviti napake vlad po letu 2008 in se trudi to storiti čim hitreje. Z Barackom Obamo, ki je imel svoje somišljenike v slovenskih vladah 2009-2012 in 2013-2016, nekako ni šlo. Trump pa v začetku v Sloveniji tudi ni imel sogovornikov. Spomnite se, kako so ga zmerjali. Torej mislim, da je Logarjev obisk v redu, sestal pa se je tudi z Amy Klobuchar, ki je članica demokratske stranke, in morda še kom. Ko sem jaz leta 1992 v delegaciji Srednjeevropske pobude obiskal Belo hišo in Georgea Busha starejšega (po porazu na volitvah), sem se sestal tudi z izvoljenim podpredsednikom Alom Gorom. Dobra politika upošteva realnost ne glede na ideološke barve."{api_embed_photo_R30}613240{/api_embed_photo_R30}

Podobno vprašanje smo zastavili tudi politologu Marku Lovcu s katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Kaj meni o ozadju obiska ministrov v ZDA v času, ko spričo upiranja predsednika Trumpa poteka težaven prenos oblasti. Tudi Lovca smo spomnili, kot že prej Rupla, a ta na to ni odgovoril, da Slovenija Bidnu še ni čestitala za zmago, je pa premier Janez Janša v svojem tvitu za novoizvoljenega predsednika zapisal, da bo eden najšibkejših predsednikov ZDA.

Tudi Lovec je odgovoril po elektronski pošti: "Z Janševim tvitom bi se lahko v nekem smislu tudi strinjali: ZDA so notranje razdeljene, soočajo se z novim vrhom zdravstvene krize, vmes bo nastopila gospodarska in socialna kriza. Biden pa, ki ni več najmlajši, se bo moral pogajati z republikanci v kongresu. V zunanji politiki bo lahko uporabljal predsedniška pooblastila, vendar izzivi ostajajo. Največji je Kitajska, na Bližnjem vzhodu je treba doseči deeskalacijo in zagotoviti večji angažma EU, ki pa je razdeljena že pri vladavini prava. Izziv so tudi odnosi z Rusijo. Janša ima torej prav: položaj Bidna ni idealen. Hkrati pa je težko razumeti način Janševega komuniciranja z Bidnovo stranjo drugače, kot da je to politizacija zunanje politike in popoln strankarski prevzem, ki je na liniji s Trumpovo administracijo. A nekaj je, če zunanjo politiko radikalizira Trump, drugo pa, če to počne premier male države. Pri tem so številni Trumpovi pogledi v nasprotju z interesi EU, ki je za nas ključna. Podobno bi se lahko strinjali z Janšo, da smo v preteklosti preveč gledali na vzhod, čeprav ne drži, da odnosov z ZDA ni bilo. Tudi Miro Cerar se je leta 2018 srečal s Pompeom. Ni pa podpisal izjave o 5G in ni naredil radikalnega obrata v bližnjevzhodni politiki. Je pa Cerar sprejel Vladimirja Putina, pa čeprav mu je bilo pri tem nekoliko nerodno."

Lovec dodaja: "Za velike države, kot so ZDA, Rusija, Kitajska, smo kmet na šahovnici. Edini način, da odigramo vlogo, je aktivno delovanje v okviru EU. Namesto tega pa za fototermin in vtis pomembnosti pogosto pljunemo v to skupno skledo. Velik del EU deli poglede in ima pričakovanja od Bidnove administracije. Gre za zavezništvo liberalnih držav, okrepljen boj proti podnebnim spremembam, vrnitev k sporazumu z Iranom. Potrebna bo tudi porazdelitev odgovornosti. Trenutna vlada pa se oklepa poraženega Trumpovega enostranskega pogleda v duhu 'deli in vladaj'. Taka politizacija pod vprašaj postavi tudi smiselne odločitve in projekte, kot so vlaganja v varnost in strateško infrastrukturo, ki so bili tema obiska v Washingtonu."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta