Po tragediji pod Storžičem: Pred plazovi varnih pobočij ni, opozarja izkušeni gornik Jani Bele

Minuli konec tedna, ko so v plazu pod Storžičem življenje izgubili trije ljudje, še en slovenski turni smučar pa je umrl na italijanski strani Kanina, je ponovno opozoril na to, kako nevarne so zasnežene gore. Plazovi skoraj vsako leto odnesejo človeška življenja, koliko ljudi zasujejo, pa ni znano, saj veliko primerov, ko zasute rešijo tovariši, ostane skritih. "Zanje zvemo po ovinkih, ljudje o njih nočejo govoriti, čeprav bi bile te informacije za gorske reševalce zelo koristne," pravi Jani Bele, predsednik komisije za informiranje in analize pri Gorski reševalni zvezi Slovenije. "Ampak glede na to, koliko ljudi pozimi hodi v hribe, je tovrstnih nesreč še razmeroma malo."

V kolikšnem deležu so plazovi objektivna nevarnost, koliko pa je pri teh nesrečah subjektivne krivde?

"Sam nesreč ne delim na objektivne in subjektivne, zame je vsaka nesreča subjektivna. Mnogi res trdijo, da je plaz, ki prileti nate od zgoraj, objektivna nesreča. Jaz pa pravim, da je krivda tudi tvoja, zakaj pa si bil na tistem območju, če si vedel, da je nevarnost proženja plazov."

V svoji knjigi Nevarno v gore pravite, da dokler nevarnosti ne poznamo, za nas ne obstaja. Koliko poznamo nevarnost plazov?

"Vedno bolj, to je videti po obiskanosti tečajev varnega gibanja v zimskih razmerah, ki so bistveno bolje obiskani kot tečaji poleti."

Ampak še vedno veliko ljudi misli, da nevarnosti plazov grozi le v visokih gorah, v strmih stenah.

"To ne drži. Mene je bilo najbolj strah v neki iskalni akciji v gozdu pod domom na Komni, ko je bilo meter in pol novega snega. Prisotna sta bila dva himalajca pa eden naših največjih strokovnjakov za plazove, a si nismo upali naprej, ker smo imeli občutek, da bo vse skupaj kar splavalo med drevjem navzdol. Mnenje, da si v gozdu varen, ni pravilno. Seveda je večja nevarnost višje na gori, kjer so pobočja gola, ampak vse je odvisno od snežnih razmer."

Torej o nevarnosti plazov ne moremo sklepati zgolj po konfiguraciji terena?

"Gorski reševalci vedno pravimo: Ko greš v hribe, opazuj obliko terena in izbiraj čim varnejšo pot. Nevarna so konkavna, vbočena pobočja, nevarno je pod grebeni, na katerih so opasti, kajti pod njimi pogosto nastanejo klože, te se pojavljajo tudi tam, kjer so zameti ... To so osnovne zakonitosti, kar pa ne pomeni, da je drugod varno. S plazom je podobno kot s strelo. Vemo, kam udari najpogosteje, ampak včasih pa udari tam, kjer si prepričan, da ne bo."

Kako se lotiti zimskega gorništva, da bo varno?

"Predlagam, da v hribe začnemo hoditi s planinsko skupino, ki jo vodi vodnik PZS, da gremo na kak tečaj, zelo veliko izkušenj lahko dobimo, če denimo za vikend najamemo gorskega vodnika, v tem času se bomo veliko naučili. Skratka: učenje in učenje, potem pa nabiranje izkušenj. Enako kot pri vožnji avtomobila. V avtošoli dobiš osnovo, potem pa so pomembni samo še kilometri."

Plazovni trojček - lavinska žolna, sonda in lopata - velja za obvezno opremo, čeprav ne varuje pred plazovi.

"Plazovni trojček pride v poštev, ko je že vsega konec. Torej, ko nas je plaz že odnesel, nas nosil po pobočju in odložil nekje zakopane pod snežno odejo. To pa je že toliko dogodkov, kjer lahko nastanejo poškodbe, zaradi katerih lahko umremo. Ampak vseeno ga imejmo, vendarle obstaja določen odstotek možnosti, da nas še žive izkopljejo, če imamo smolo, pa pomaga reševalcem, da niso dolgo časa na izpostavljenem terenu. Velikokrat se namreč zgodi, da se na pobočju, kjer se je utrgal plaz, sproži potem še eden, tako kot se je zgodilo na Storžiču."

Nekateri se zanašajo na lavinski nahrbtnik z zračno blazino, ampak tudi ta ne zagotavlja varnosti.

"Gotovo je zračna blazina korak naprej pri varnosti. Aktivira se takrat, ko te plaz odnese, in prepreči, da bi potonil globoko v sneg. A tem, ki so bili pod plazom na Storžiču, pa tudi zasutemu na Kaninu, ne bi pomagala ne lavinski nahrbtnik ne plazovni trojček. Vsi so umrli zaradi poškodb. Zato je na prvem mestu preventiva, znanje o snegu, izbira pravih poti, smeri gibanja, predvsem pa opazovanje okolice, po kateri se gibamo."

In spremljanje opozoril o nevarnosti plazov?

"Pri teh opozorilih je treba vedeti, da veljajo za celotno območje, lokalno pa so razmere lahko zelo drugačne. Prejšnji konec tedna je bila denimo za Karavanke razglašena nevarnost plazov tretje stopnje, a v grapah, v kakršni se je tudi sprožil plaz, je bila najvišje stopnje. Zato ponavljam, da je treba opazovati naravo, biti pozoren na napoke, zastruge, ki nastanejo, ko med sneženjem piha veter. Ko hodimo po sicer zasneženem terenu in nenadoma opazimo, da iz snega gledajo skale, se vprašajmo, kje pa je sneg? Najbrž je pihal veter in je sneg nanosil na drugo stran grebena, kjer se bo zlahka sprožil plaz. Če pa se globina snega nenadoma poveča, je zelo verjetno, da smo se znašli na nevarnem kložastem področju. Bodimo pozorni, razmislimo, kaj se dogaja in zakaj."