Po treh mesecih v gospodinjstvih še vedno številna vprašanja glede omrežnine

Kmalu bo minil tretji mesec, odkar je v veljavi nov način obračuna omrežnine, glede katerega pa so pri gospodinjskih odjemalcih še vedno prisotna številna vprašanja. Veliko od teh je povezanih z obračunsko močjo kot enim osrednjih elementov omrežninske reforme. Kot je znano, je postavka omrežnine za moč (kW) po novem bistveno bolj obtežena kot postavka omrežnine za energijo (kWh). Tako večina dviga zneska za omrežnino izhaja iz omrežnine za moč, ki predstavlja približno dve tretjini celotnega zneska za omrežnino. Osnova za izračun omrežnine za moč je tako imenovana dogovorjena obračunska moč. Medtem ko se je do konca septembra obračunska moč plačevala glede na varovalke pri posameznem odjemalcu, zdaj dogovorjena obračunska moč temelji na preteklih končnih obremenitvah omrežja, ki so ga za vsakega odjemalca izmerili elektrooperaterji. To pomeni, da naj bi dogovorjena obračunska moč odražala naše dosedanje navade glede rabe elektrike. Kot je znano, je reforma obračuna omrežnine uvedla dve sezoni (višjo in nižjo) ter pet časovnih blokov z različnimi tarifnimi postavkami, od teh so vsak dan v veljavi trije časovni bloki. Pri omrežnini za moč je dogovorjena obračunska moč, ki je odjemalcu določena za posamezen časovni blok, pomnožena s tarifno postavko, ki velja v tistem bloku. Seštevek zneskov za vse časovne bloke predstavlja skupno omrežnino za moč, ki je fiksni strošek in ni odvisen od porabljene električne energije. Če k temu znesku prištejemo še omrežnino za prevzeto električno energijo v vseh časovnih blokih, dobimo celotni znesek za omrežnino.  

Če odjemalec določeno obračunsko moč preseže, mu presežek v dveletnem prehodnem obdobju ne bo zaračunan. Razen, če že pred iztekom prehodnega obdobja v dogovoru z operaterjem spremeni obračunsko moč, v tem primeru se zanj prehodno obdobje konča, morebitni presežki pa mu bodo tako zaračunani. Za bolj slikovito predstavo o morebitnih kaznih je podjetje CNJ Digital razvilo aplikacijo Tarifnik, ki si jo je možno brezplačno namestiti na mobilne naprave, v njej pa je možno preračunati, koliko bi znašala kazen glede na presežno moč. A kot rečeno, kazni v prehodnem obdobju ne bodo obračunane, če odjemalci ne bodo spreminjali obračunske moči.  

Kakšna je moja dogovorjena obračunska moč? 

Kljub temu da so odjemalce o dogovorjeni obračunski moči na računih za julij, avgust in september obveščali dobavitelji električne energije že pred uveljavitvijo reforme in da je tudi agencija o tem izdatno obveščala javnost, je vprašanje, kakšna je dogovorjena obračunska moč za posameznega odjemalca, še vedno eno najpogostejših. Obračunsko moč, ki nam jo je določil operater, lahko vidimo na računu za električno energijo, in sicer v sklopu omrežninske postavke, kjer je navedena za vsak časovni blok. Poleg tega jo lahko preverimo na portalu mojelektro.si pod zavihkom dogovorjena obračunska moč.  

Kako lahko vemo, če smo presegli obračunsko moč? 

Če presežemo obračunsko moč, nas bo o tem na računu obvestil dobavitelj električne energije. Sami pa lahko to preverimo na omenjenem portalu pod po zavihkom presežki dogovorjenih moči ali pod zavihkom 15-minutne meritve, kjer moramo izbrati kategorijo moč in določiti želeno časovno obdobje, za katero želimo preveriti, ali smo v njem presegli dogovorjeno obračunsko moč. Na ta način lahko še preverimo, za koliko smo se v določenem dnevu približali dogovorjeni obračunski moči in ali bi jo bilo v prihodnosti smotrno znižati.  

Kako lahko vemo, s kolikšno močjo v danem trenutku obremenjujemo omrežje? 

Odgovor na vprašanje, s kolikšno močjo v danem trenutku obremenjujemo omrežje, lahko dobimo na prej naveden način, če vsaj približno vemo, katere naprave smo uporabljali ob kateri uri in lahko tako razberemo, iz česa izhaja morebiten dvig moči, ki ga vidimo na portalu mojelektro.si. Za odjemalce, ki so opremljeni s pametnimi števci, takšnih je 92 odstotkov vseh odjemalcev, je možno tudi sprotno spremljanje porabe preko uporabniškega vmesnika I1. To zahteva namestitev posebne komunikacijske naprave in aplikacije za sprotno spremljanje porabe oziroma moči odjema, za kar mora plačati odjemalec, ki bi se za to odločil. Kot smo že poročali, pa na Agenciji za energijo pojasnjujejo, da je tovrstno spremljanje sprotne porabe v prehodnem obdobju smiselno le za gospodinjstva, ki so se odločila za optimizacijo stroškov omrežnine s prilagoditvijo odjema, medtem ko za ostala gospodinjstva zadostuje spremljanje dosežene moči na portalu mojelektro.si.  

Zakaj je potrebna dogovorjena obračunska moč, če so na voljo meritve? 

Ob tem se nekateri odjemalci sprašujejo, zakaj je bil omenjen sistem dogovorjene obračunske moči sploh uveden, glede na to, da so elektrodistribucijskim podjetjem na voljo podatki 15-minutnih meritev in bi se lahko pri obračunu vsak mesec upoštevala izmerjena dejanska moč? Na Agenciji za energijo pojasnjujejo, da je bil sprejet sistem dogovorjene obračunske moči v projektni nalogi predlagan kot najustreznejši iz več razlogov: "Zaradi lažje dojemljivosti pa izpostavljamo predvsem večjo predvidljivost in stabilnost. Z določitvijo dogovorjene obračunske moči postane predvidljivost stroška za omrežnino za odjemalca vnaprej izračunljiv in zelo predvidljiv. Koncept dogovorjene moči daje odjemalcu tudi močnejši signal po prilagajanju odjema v smislu prestavitve odjema v cenejše časovne bloke in posledično možnost znižanja dogovorjene moči v dražjih časovnih blokih ter s tem znižanje skupnega stroška omrežnine." Na agenciji še poudarjajo, da je sistem dogovorjene obračunske moči z vidika zagotavljanja zadostnih prihodkov ustreznejši tudi za elektrooperaterje: "Saj zagotavlja predvidljive prihodke, ki pa jih z obračunom omrežnine moramo zagotoviti. Določitev tarifnih postavk na podlagi doseženih moči je veliko težja in ne zagotavlja dovolj predvidljivega okolja za elektrooperaterje." 

Zakaj omejitev obračunske moči za posamezni časovni blok? 

Marsikaterega odjemalca zanima tudi, zakaj je v veljavi pravilo, da mora biti dogovorjena obračunska moč v višjem časovnem bloku enaka ali višja kot v prejšnjem časovnem bloku? "To pravilo izhaja iz dejstva, da je omrežje zgrajeno tako, da zadosti potrebam v času največje obremenitve, ne glede na to, da je lahko obremenitev v drugih obdobjih nižja. Najvišja obremenitev sistema je v časovnem bloku 1, torej v časovnem bloku z najvišjo tarifno postavko, zato mora biti dogovorjena obračunska moč v tem bloku referenčna oziroma reprezentativna za uporabnika. V časovnih blokih z nižjo tarifno postavko (ČB2-ČB5) pa je lahko dogovorjena moč enaka ali višja od referenčne. Odjemalec torej glede na svojo preteklo porabo določi ustrezno dogovorjeno moč v referenčnem časovnem bloku (ČB1)," pravijo na agenciji, kjer še dodajajo, da lahko v ostalih blokih odjemalec dogovorjeno moč določi tudi glede na svoje specifične potrebe, kot je na primer polnjenje električnega vozila v časovnem bloku z najnižjo tarifno postavko. "Če poskusimo še ilustrativno pojasniti na primeru mostu: most mora biti dimenzioniran za maksimalno možno težo vozila, ki se pelje čezenj, tudi če se to vozilo čezenj pelje le enkrat samkrat."