Matej Grošelj
Desne politične stranke v Sloveniji že dolgo nagovarjajo volivce v ruralnih okoljih s strašenjem, da njihovi nasprotniki z levega pola napadajo slovensko podeželje. Predsednik SDS Janez Janša je predlani govoril o "atentatu na podeželje", ko je večina poslancev predlagala ukinitev volilnih okrajev. Ravno ta teden je vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat izpostavil, da predlog Levice o obdavčitvi nepremičnin pomeni "odkrit napad na slovensko podeželje". Tovrsten diskurz le še poglablja razkol med urbanim in ruralnim okoljem, politična polarizacija pa v razgretem predvolilnem ozračju dobiva novo dimenzijo, ocenjuje geograf Jernej Tiran z Geografskega inštituta Antona Melika pod okriljem ZRC SAZU.
Levica osvaja mesta, desnica podeželje
Nič novega ni, da je ravno podeželje izvorna baza desničarskih populistov za nabiranje volilnih glasov. Slovenija pri tem ni nobena izjema, saj v ruralnih območjih po svetu uspevajo številne stranke z avtoritarnimi in nacionalističnimi težnjami. Na Madžarskem stranka Fidesz pod vodstvom Viktorja Orbana v zadnjih letih redno osvaja podeželje, v Srbiji ima na obrobjih države največjo podporo Aleksandar Vučić, v ZDA je republikanec Donald Trump osvojil srca ljudi v odmaknjenih krajih, enako zgodbo predvsem na manj razvitem vzhodu Nemčije ponuja skrajna desničarska stranka AfD. "Prebivalci s podeželja so v primerjavi z mestnimi razmeroma priročne tarče za razne oblike populizma. Marsikje na obrobju ni enakih življenjskih razmer - slabša je dostopnost do zdravstvenih storitev, oskrbe, izobraževanja, informacijskih tehnologij … Tudi francosko gibanje rumenih jopičev se napaja iz občutij prebivalcev s periferije, saj se ti počutijo zapostavljene in pozabljene od centralnih oblasti. Pomembna prvina podeželja so tudi tradicionalne vrednote in marsikdo čuti, da so ogrožene zaradi globalizacije in vzpona progresivnih vrednot," pravi Tiran.
Njegove raziskave, ki jih je doslej objavil na podlagi geografskih analiz volilnih izidov v Sloveniji, kažejo, da razlike med urbanim in ruralnim delom lahko razumemo kot razcep med modernim in tradicionalnim, ki se prekriva z razcepoma med levim in desnim ter središčem in obrobjem. Razlike so bile najbolj izrazite na državnozborskih volitvah 2008 in 2011 tudi zaradi desnih strank, ki so z različnimi prijemi okrepile kampanjo na podeželju. To jim je v ruralnem okolju prineslo več glasov, obenem pa skrčilo podporo med urbanimi volivci. "Politični diskurz, uperjen predvsem proti Ljubljani, se je takrat zaostril, potekala je prostorsko selektivna distribucija brezplačnikov s pretežno politično vsebino. Volilni izidi kažejo, da prostorska politična ločnica v Sloveniji bolj kot med posameznimi regijami poteka na mikro ravni. Ugotovitve ne puščajo dvoma, da so levosredinske stranke uspešnejše v mestnih okoljih, desnosredinske pa na podeželju," je razložil Jernej Tiran.
Središče in obrobje morata sodelovati
Predčasne parlamentarne volitve 2011 so pokazale, da je Pozitivna Slovenija pod vodstvom Zorana Jankovića od SD tedaj prevzela primat najbolj "urbane" stranke, medtem ko so območja s prevladujočo desno volilno orientacijo obsegala prostrane in večinoma manj gosto poseljene in manj urbanizirane predele. Tudi na volitvah 2014 je zmagovalka SMC s predsednikom stranke Mirom Cerarjem osvojila največ glasov v urbanih predelih države, vendar razcep s podeželjem ni bil tako izrazit kot v primeru Pozitivne Slovenije, saj je stranka osvojila več kot polovico podeželskih volišč. Tiran kljub temu pravi, da večji del slovenskega podeželja lahko označimo za trdnjavo slovenske desnice, kjer prevladujejo SDS, NSi in SLS. Naš sogovornik ob tem dodaja, da desnim strankam tako doma kot v tujini praviloma ne uspe nagovoriti urbanih volivcev, ki tvorijo pretežni del levosredinske volilne baze.
Klasičnega podeželja ni veliko
Andraž Zorko iz agencije Valicon pravi, da imajo levosredinske stranke izrazito močno podporo predvsem v Ljubljani, v drugih delih države pa so razmerja običajno malo drugačna. "Volitve ponavadi odločajo predvsem taktični volivci in abstinenti. Treba je poudariti, da Slovenija nima veliko klasičnega podeželja, prav tako so urbana središča relativno majhna. Večina prebivalcev ne živi niti v mestih niti na vasi, ampak nekje vmes. Domžale denimo veljajo za spalno naselje in imajo več prebivalcev kot nekatere mestne občine. Težko govorimo o velikih razlikah med urbanimi središči in podeželjem. Mnogo ljudi se iz ruralnega okolja vsak dan vozi v službo v mesta, kjer se srečujejo z modernejšimi načini življenja, v domačem kraju pa občutijo bolj tradicionalne vrednote. V slovenski politiki Marjan Šarec velja za najboljši poskus združevanja tradicionalnih in liberalnih vrednot," je dejal Zorko.
Kako odločilni bodo torej za razplet aprilskih volitev glasovi iz urbanih in ruralnih predelov Slovenije? "Čeprav imamo med razvitimi državami enega najmanjših deležev urbanega prebivalstva, vseeno večji del volivcev živi v mestnih in primestnih območjih, ki vse bolj postajajo spalna naselja in dobivajo mestni značaj. Selektivno nagovarjanje urbanih ali ruralnih volivcev lahko prinaša določen uspeh, vendar ocenjujem, da gre bolj za utrjevanje primarne volilne baze, domet takšnega pristopa pa je zelo omejen," je dejal Jernej Tiran, ki je ob koncu pogovora za Večer opozoril, da politika velikokrat po nepotrebnem podpihuje in poglablja razkol med urbanim in ruralnim okoljem. "Prav je, da politiki opozarjajo na problem centralizacije, prostorske družbene neenakosti in se zavzemajo za njegovo odpravo. Vendar se to prevečkrat sprevrže v hujskanje proti glavnemu mestu, takšne delitve pa za državljane niso posebej koristne. Raje si prizadevajmo za sožitje med meščani in podeželani, saj smo drug od drugega odvisni. Če podeželsko okolje ponuja ogromen prostor za pridelovanje hrane in rekreacijo, se v mestih koncentrirajo delovna mesta in različne storitve. Središče in obrobje lahko docela izkoristita svoje potenciale le s sodelovanjem, ne pa na račun drugega," je poudaril.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
