Podpredsednica Odbora ZN za človekove pravice dr. Vasilka Sancin brez vladne podpore za reelekcijo

Predstojnica Katedre za mednarodno pravo in profesorica na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Vasilka Sancin konec tega leta zaključi svoj mandat v Odboru ZN za človekove pravice, v katerem je bila izvoljena tudi za podpredsednico. Toda na uradni spletni strani odbora smo opazili, da je ni med nominiranimi kandidati, čeprav naj bi jo slovensko ministrstvo za pravosodje, ki je pristojno ministrstvo, izbralo na javnem razpisu in predlagalo za reelekcijo.

Razpis za 18 članov, najvišjih pravnih strokovnjakov z vsega sveta, ki svoje delo opravljajo častno, torej pro bono, to je brez plačila, se je iztekel v sredo, 6. aprila. Volitve članov odbora, ki imajo štiriletni mandat, so v New Yorku predvidene za 17. junij. Toda očitno je sedanja vlada pod Janezom Janšo kljub opravljenem javnem razpisu in že omenjenem predlogu ministrstva za pravosodje blokirala njeno nominacijo za vnovično kandidaturo.

Začudenje kolegov

Vasilka Sancin nam je ob tem povedala: "Blokada je naletela na veliko začudenje kolegov v odboru in po svetu, saj je kaj takega v mednarodni praksi povsem neobičajno. To pomeni, da Slovenija ne bo izkoristila priložnosti, da bi imela v odboru svojega strokovnjaka, kar se, čeprav strokovnjaki delujejo neodvisno in nepristransko, šteje za velik prestiž za državo. Odbor bo z vidika zagotavljanja pravic posameznikov zelo verjetno imel izjemno pomembno vlogo tudi, ko gre za hude kršitve človekovih pravic v Ukrajini. Zato so zanimive izjave ministra za zunanje zadeve v predvolilnih soočenjih, da so človekove pravice prioriteta slovenske zunanje politike, a jih praksa ne potrjuje. Drugače namreč Slovenija svojim strokovnjakom v najvišjih mednarodnih telesih na tem področju ne bi preprečevala možnosti nadaljevanja dela. Kajti le država državljanstva lahko nominira strokovnjaka, potem pa ga morajo izvoliti države pogodbenice. Teh je trenutno 173. Brez nominacije torej izvolitev ni mogoča. Predsednik vlade glasno opozarja na najhujše kršitve človekovih pravic s strani Rusije, a gre verjetno bolj za retoriko, namenjeno domači javnosti. Ko gre za mehanizme, ki se na globalni ravni v svetovnem merilu v resnici ukvarjajo s to problematiko, Slovenija tam očitno ne želi imeti svojih strokovnjakov, kar je najmanj nenavadno."

Škandal je morda podoben lanskemu, ko se vlada ni hotela seznaniti z imenovanjem Tanje Ferk Eler in Mateja Oštirja za evropska delegirana tožilca na predlog Državnotožilskega sveta Slovenije. Toda takrat je veter naredila tudi Evropska komisija v Bruslju. Oba sta bila novembra le imenovana, čeprav je vlada zatrjevala, da zgolj začasno. A je Evropsko državno tožilstvo (EPPO) Janševo vlado podučilo, da nima pristojnosti o trajanju mandata tožilcev.

Zapravljena priložnost

V zadevi Sancin gre torej tudi za škandal, morda niti ne toliko zanjo osebno, pač predvsem zato, ker Slovenija nikoli doslej ni imela tako lepe priložnosti, da bi imela svojega strokovnjaka v tako prestižnem telesu še en mandat. Sploh so vladni vatli popolnoma nedojemljivi, če vemo, da bi profesorica Sancin v naslednjem mandatu morda lahko postala celo predsednica Odbora za človekove pravice, saj je že v svojem prvem mandatu bila izvoljena za podpredsednico.

Povejmo še, da odbor izvaja tri pristojnosti. Periodično pregleduje vse države pogodbenice Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah glede izpolnjevanja teh pravic po paktu. To so med drugim pravica do življenja, prepoved mučenja, svoboda izražanja, gibanja, združevanja, veroizpovedi, pravica do poštenega sojenja in neodvisnosti sodstva, do uveljavljanja volilne pravice itd. Pri tem obravnava tudi probleme korupcije, okoljske degradacije in podnebnih sprememb, ki vplivajo na zagotavljanje in varovanje temeljnih človekovih pravic. Nato odloča o individualnih pritožbah posameznikov, ki zatrjujejo, da so jim bile njihove pravice po paktu kršene. Osemnajst članov Odbora tudi sprejema splošne komentarje, v katerih poda razlago pravic po paktu. Od članov odbora se zahteva, da odločajo izključno na podlagi pakta, strokovno, neodvisno in nepristransko.

Svetovno sodišče

Odbor ZN za človekove pravice je še najbližje temu, kar bi si lahko predstavljali kot svetovno sodišče za človekove pravice. Nanj se po izčrpanju notranjepravnih sredstev lahko obrnejo posamezniki, tudi tisti na primer, katerih pritožbe, denimo Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP), ni vzelo v obravnavo. To je tudi postopek, ki bi bil možen spričo grozodejstev v vojni v Ukrajini. Odbor je pogodbeno telo, njegovih 18 strokovnjakov z vsega sveta pa, kot rečeno, izvoli - torej niso imenovani in nobena država v njem nima rezerviranega sedeža - 173 držav pogodbenic Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah.

Naša sogovornica doda, da bi sicer lahko bila še možne tudi nominacije po izteku roka sredi tega tedna. Ampak: "Vsi nominirani kandidati že ves ta čas intenzivno lobirajo za svojo izvolitev, tako da so možnosti uspeha pri zapoznelih kandidaturah ustrezno manjše."

Danes na naša vprašanja o blokadi Sancinove nismo dobili odgovorov ne iz kabineta predsednika vlade in ne z ministrstva za zunanje zadeve.