Žal je v EU običajno, da nismo solidarni. Italijo, ki se je prva spopadla z nevarnostjo, smo pustili, naj težavo rešuje sama. Enako smo ravnali tako v begunski krizi kot leta 2008 v gospodarski. Ko smo ogroženi tudi ostali, ukrepamo neusklajeno in vsak zase. Virus ne pozna mej. Ukrepi bodo imeli nepredvidene in daljnosežne posledice. Nisem prepričan, da se tega zavedamo in načrtujemo ustrezno okrevanje. Res je, prvič se srečujemo s čim takim. Prav zato bi morali biti ukrepi usklajeni na ravni celotne EU. Zakaj že imamo komisarja za krizno upravljanje, za nameček Slovenca?
Tudi te krize bo konec. Vendar bo celina opustošena kot po pravi vojni. Preštevali bomo mrtve, čeprav brez porušenih mest. Zagotovo pa bomo imeli porušeno gospodarstvo. Šolske počitnice bodo krajše. Poleg tega, da nastanitvene dejavnosti ne delujejo več, bo tudi ta dejavnik vplival na turizem. Prepoved prodaje blaga in storitev pomeni, da bo vrsta gospodarskih subjektov precej časa brez prihodkov. Prihaja do izpadov proizvodnje. Znižali se bodo dobički in plače. Nekatere dobavne in prodajne verige se bodo nepreklicno prekinile. Pričakujemo lahko val stečajev in odpuščanj. Zaprte meje pomenijo, da bodo motene dobave blaga, in Slovenija ni ravno vzorna država, kar se tiče samooskrbe. Manj voženj pomeni tudi manj prodanega goriva. Manj bo pobranega DDV-ja, trošarin in dohodnine, manj prihodkov v proračunih. Nekateri trgi se bodo sesuli. Hisense ugaša svoje proizvodne procese v Evropi. Enako lahko pričakujemo od drugih korporacij. Če k temu dodamo še padec cene nafte in naftno vojno med Rusijo, Savdsko Arabijo in ZDA ter padce vrednosti borz po svetu, zlasti v ZDA, je jasno, da smo pred globoko recesijo. Ta bo hujša kot leta 2008. Vendar zdaj ni pod udarom periferna Grčija. Recesija bo udarila povsod, tudi v jedru EU. Zato bo tudi način reševanja krize drugačen. Zlato fiskalno pravilo ne bo več tako zlato.
Vsak dan se soočamo z novimi interventnimi ukrepi. Mednje spadajo tudi krediti in garancije za bančne kredite z znižano obrestno mero ter odlog kreditnih obveznosti. Primerne poteze, ampak ne bo dovolj. Če ni prihodkov, še tako ugodnih kreditov ni mogoče odplačati. Pomoč države delodajalcem s subvencioniranjem dela nadomestila plače je pohvalen ukrep, a kaj, ko je vlada na samozaposlene pomislila šele po njihovem protestu. Zanje se predvideva zgolj odlog plačila socialnih prispevkov. Če ni prihodkov, tudi odloženih prispevkov ni mogoče plačati.
Preplavljeni smo z informacijami, a v resnici živimo v vse večji informacijski blokadi
