Evroskupina, v okviru katere finančni ministri evroobmočja razpravljajo o evrskih vprašanjih, se trudi doseči dogovor o makroekonomsko zelo pomembnem usklajenem fiskalnem odzivu na ogromne recesijske posledice pandemije covida-19. Bojim se, da bodo rezultat vsega tega junaške izjave z napovedmi impresivnih številk, katerih namen je prikriti nepomembnost in neodločnost sprejetih politik. Prvi znak je nedavno sporočilo nemške vlade, da bo zagotovila finančno pomoč zasebnemu sektorju. Čeprav so mednarodni mediji poročali, da gre za 550 milijard evrov težak paket pomoči, natančen pogled razkriva, da gre za komaj kaj več kot blažev žegen.
Nemški paket, ki ga sestavljajo odlogi plačila davkov in neomejena posojila, kaže na povsem napačno razumevanje narave te krize. In prav to isto napačno razumevanje je pred desetletjem povzročilo evrsko krizo. Tako kot tedaj se podjetjem in gospodinjstvom tudi danes obeta plačilna nesposobnost namesto likvidnosti. Da bi preprečile krizo, bi morale vlade stremeti k veliki fiskalni ekspanziji. Toda prav temu bi se rada nemška vlada s svojim paketom pomoči izognila. Finančni ministri iz držav, katerih gospodarstva so v večjih težavah kot nemško, denimo Italija in Grčija, si bodo nedvomno prizadevali za nujno fiskalno ekspanzijo. A pri tem bodo trčili ob zid nasprotovanja nemškega finančnega ministra in njegovih zvestih privržencev znotraj Evroskupine. Kmalu se bodo "južnjaki" diskretno umaknili in s svojo tiho privolitvijo zapečatili še en fiskalno nepomemben paket Evropskupine, na silo sprejet zaradi bližajoče se recesije.
Da bi preprečile krizo, bi morale vlade stremeti k veliki fiskalni ekspanziji