"Brez upoštevanja potnih stroškov, dnevnic in regresa za prehrano nas 99 odstotkov tujih delavcev prejema le minimalno plačo, kar pomeni, da nihče ne bo imel dovolj sredstev, da bi se mu lahko v Sloveniji pridružila tudi družina. In ne le to, številni, ki so se jim družine že pridružile, jih bodo morali poslati nazaj, ker enostavno ne bodo mogli prikazati, da imajo dovolj sredstev za preživljanje. Mnogi se bodo zaradi nastale situacije vrnili v domovino skupaj z družino. To je poniževanje ljudi in kratenje pravic." To je le eden od številnih komentarjev, ki so jih delavci iz tretjih držav, po večini so to delavci iz BiH, Srbije in Makedonije, zapisali v komentarje Delavske svetovalnice o predlogu novele zakona o tujcih, ki ga bodo poslanci koalicije, glede na dosedanjo parlamentarno razpravo, danes sprejeli v parlamentu. Z njim želi vlada delavcem tretjih držav še otežiti pogoje za bivanje pri nas. Z argumentom, kot je večkrat izpostavil minister za notranje zadeve Aleš Hojs, v resorju katerega so predlog spisali, da bi preprečevali zlorabe, ki naj bi se na tem področju dogajale. Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, tako kot številne druge nevladne organizacije, ki se ukvarjajo z delavskimi pravicami, opozarja, da so to stereotipne predstave, ki so jih prelili v člene zakona, ti pa bodo povzročili težke socialne in osebne posledice za vse, ki jih novela zadeva.
Štela bo gola plača
Po zdajšnji zakonodaji ima tujec pravico podati vlogo za združitev družine po enem letu, pri čemer mora izkazati, da ima zadostna sredstva za njeno preživljanje. V ta sredstva se trenutno šteje končni znesek na plačilni listi, kar pomeni, da so vanjo vključeni tudi vsi stroški v zvezi z delom: stroški prevoza na delo in z dela, dnevnice, regres za prehrano. Po novem pa bi med prihodke štela le gola plača brez omenjenih stroškov. S tem položaj tujih delavcev, ki večinoma prejemajo minimalno plačo, vse drugo pa v obliki že omenjenih stroškov ali celo na roko, saj se delodajalci s tem izognejo višji obdavčitvi, postaja skoraj nemogoč. Delavec, ki želi pripeljati v Slovenijo še zakonca in dva otroka, mora namreč na upravni enoti dokazati, da njegovi mesečni dohodki dosegajo 1107 evrov oziroma v primeru petčlanske družine 1360 evrov. To je nedosegljivo za večino njih, saj so se prav delodajalci, kot poudarja Lukić, domislili zlorabe sistema na način, da delavcem delež plače izplačujejo preko drugih stroškov ali celo na roko. "Žrtve tega, da državi tega v dvanajstih letih ni uspelo urediti, pa bodo zdaj delavci."
Delovna dovoljenja v številkah
V zadnjih treh letih je bilo letno izdanih od 15.636 do 18.049 delovnih dovoljenj delavcem tretjih držav.
Prednjačijo delavci iz BiH, saj jih je 85 odstotkov vseh delavcev iz tretjih držav, sledijo državljani Srbije.
Dejavnosti, za katere se izda največ delovnih dovoljenj, so gradbeništvo, predelovalna dejavnosti ter promet in skladiščenje.
V letu 2020 je bilo izdanih 70.000 dovoljenj za začasno prebivanje za delavce iz tretjih držav.
Šele po dveh letih
Novost je tudi, da bodo lahko delavci za združitev družine zaprosili šele po dveh letih. Argument ministra Hojsa - zloraba socialnih transferjev: "Izogniti se želimo temu, da delavec fiktivno prikaže, da ima dovolj sredstev za preživljanje, ko se delavcu pridruži mož ali žena, pa je v trenutku upravičena do vseh socialnih prejemkov." Slednje seveda ne drži, saj lahko zakonec denarno socialno pomoč prejme šele po petih letih bivanja v Sloveniji, pojasnjujejo v Delavski svetovalnici. Otežen imajo tudi dostop do trga dela, saj jih lahko delodajalec zaposli le, če za to ne najde ustrezne osebe, ki je že prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Edini socialni transferji, do katerih je ta družina upravičena, so tako otroški dodatki, subvencija plačila vrtca ter malice in kosila v šoli. Zato se Lukić sprašuje, "kako lahko zlorabljaš socialni sistem, če do njega sploh nimaš dostopa". In razloge za predlagane rešitve vidi zgolj v dveh možnostih - ali so predlagatelji tako odtujeni od teh ljudi, da ne vidijo, kakšne stiske jim bodo povzročili, ali so se odločili za zavesten nov izbris, po principu: hočemo nevidno delovno silo, ne pa delavcev in delavk, ki bodo v Sloveniji živeli z svojimi družinami in si tukaj ustvarili življenje. In ob tem opozori na dodatno težavo, s katero se bodo soočile družine iz tretjih držav, ki so že pri nas na podlagi združevanja. Zakon je predvidel periodično preverjanje, ali omenjeni delavec še zasluži dovolj za vzdrževanje družine. Tako se bo lahko zgodilo, da bo država po nekaj letih, ko se bodo otroci že integrirali, ugotovila, da ne izpolnjujejo pogojev za življenje v Sloveniji, in se bo delavec moral odločiti, ali gre cela družina nazaj v domovino ali se spet ločijo, kar je kratenje pravice do družinskega življenja, opozarjajo v nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo s pravicami tujih delavcev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
