S hladnejšim vremenom in krajšimi dnevi se sezona v gorah zaključuje oziroma preveša v manj intenzivno obdobje. V visokogorju je že zapadel prvi sneg, zato je tudi Planinska zveza Slovenije (PZS) izdala priporočilo, da se tja odpravite zgolj dovolj izkušeni in primerno opremljeni. V sredini oktobra so nekatere visokogorske planinske koče že zaprle svoja vrata, je pa mogoče uporabiti zimske sobe ali bivake. Praviloma so sicer koče, ki so v zimskem času težje dostopne, odprte ob koncih tedna in lepem vremenu, lažje dostopne pa stalno odprte, a je odprtost vedno smiselno preveriti pred odhodom - bodisi neposredno pri planinskih društvih bodisi na spletni strani PZS.
Z natančnejšim obračunom poletne sezone bodo na PZS postregli čez nekaj tednov, že zdaj pa kaže, da je bila sezona precej podobna lanski sezoni, ki jo je krojila epidemija koronavirusa in je pomenila večji obisk domačih gostov. S to razliko, pravi Damjan Omerzu, generalni sekretar PZS, da so se letos v večji meri v hribe in gore vrnili tujci, medtem ko jih je bila lani le kakšna tretjina od siceršnjih številk. "Letošnja sezona v gorah je bila relativno dobra. Nekateri ukrepi za preprečevanje covida-19, kakor je izpolnjevanje pogoja PCT, se sicer poznajo pri obisku. Letos tudi ni bilo tolikšnega navala slovenskih obiskovalcev kakor lani. Zlasti v vročem delu leta za dopust raje izbrali morje oziroma druge destinacije."
Okrešelj: Novi dom že prekrit
V Planinskem društvu Celje Matica pospešeno nadaljujejo gradnjo novega doma na Okrešlju nad Logarsko dolino. Ustreza jim tudi lepo jesensko vreme, predsednik društva Brane Povše pravi, da bo stavba v kratkem dobila dokončno zunanjo obliko, kmalu bo že pod streho, vgrajena bodo tudi okna, nakar bodo lahko delavci nadaljevali inštalacijska dela v notranjosti, spomladi pridejo na vrsto še druga inštalacijska dela in postopno urejanje prostorov. Odprtje doma načrtujejo prihodnjo jesen. Dodati velja, da so večino materiala za gradnjo doma na gradbišče pripeljali s helikopterjem, za kar se zahvaljujejo Slovenski vojski.
Projekt nove koče je ocenjen na 1,1 milijona evrov. Na razpisu gospodarskega ministrstva so dobili 200 tisoč evrov, letos na istem razpisu dodatnih 300 tisoč evrov. Nekaj denarja so dobili tudi od zavarovalnice ter sponzorjev in donatorjev. Pri tem računajo še na dodatnih 200 tisoč evrov donacij (tudi v materialu), enak znesek bo planinsko društvo zagotovilo samo, Planinska zveza Slovenije bo prispevala dobrih 100 tisoč evrov.
Lani se je število prenočitev zmanjšalo za kar 30 odstotkov glede na leto 2019. Ne glede na manjše številke prenočitev v primerjavi z najboljšimi leti, ko so našteli tudi 1,7 milijona obiskovalcev, so s sezono zadovoljni, dodaja Omerzu: "Glede na to, da so takšni posebni časi, moramo biti zadovoljni, lahko rečemo, da je bil poletni del spodobno zaključen. Upamo pa, da bodo koče kmalu spet lahko delovale redno kot prej, da bodo ukrepi in veljavni režimi predvidljivi."
Delo oskrbnikov je težaško
Eden od vidikov je tudi vse težje zagotavljanje ekip oskrbnikov v planinskih kočah. Če se nasploh v gostinstvu in turizmu soočajo s pomanjkanjem kadra, je to za področje gorskega turizma še večji izziv. Planinska društva, ki so lastnice koč (skupno je pri nas 179 planinskih koč, zavetišč in bivakov), se tako soočajo s težavami. "Obiskovalci sicer smatrajo poklic ali delo oskrbnika kot romantičnega, zabavnega, toda vemo, da je to zelo trdo delo, ki zahteva celega človeka, ki ima velik spekter znanj in iznajdljivosti," še pravi generalni sekretar PZS.
Ker je bilo lani in letos več takšnih obiskovalcev, ki imajo manj izkušenj v gorah, se to pozna tudi pri številu gorskih nesreč. Teh je v primerjavi z leti prej ponovno več. V letošnjem letu je Gorska reševalna služba skupaj opravila 558 intervencij (v letu 2019 430), od tega je bilo 257 posredovanj s helikopterjem (pred dvema letoma 195). Med ponesrečenci je bilo sicer največ lažje poškodovanih (173), medtem ko jih je težke poškodbe utrpelo 93, 19 planincev je v gorah izgubilo življenje (v letu 2019 je bilo dvanajst smrtnih primerov).
Velika pozornost požarni varnosti
Sicer pa v Planinski zvezi Slovenije po žalostnih zgodbah pogorelih koč dajejo velik poudarek požarni varnosti in preventivi. V ta namen so v soboto izvedli požarno vajo na Domu pod Storžičem. Pobudo je dala Zavarovalnica Triglav v okviru svoje akcije Očistimo gore, ki je v dveh letih tudi opremila že več kot 80 koč s samodejnimi gasilskimi ampulami ali samodejnimi gasilniki. Vajo so izvedli v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije in Gasilsko zvezo Gorenjske, od koder je bilo kar 85 sodelujočih gasilcev. Tomaž Vilfan, poveljnik GZ Gorenjska in regijski poveljnik, je po zaključku izpostavil, da so požari v planinskih kočah za gasilce velik izziv. Težava je dostopnost koč in tudi preskrba z vodo. Gasilci so tako običajno odvisni od vode, ki jo pripeljejo s seboj, zato je bilo tokrat vključenih kar 18 gasilskih vozil s cisternami. "V takšnih objektih je zato še toliko bolj pomembna požarna preventiva," je izpostavil Vilfan. Prvih 15 minut od začetka požara je namreč ključnih, še poudarjajo gasilci, zato planinske koče običajno že zajame močan požar, preden se gasilcem uspe prebiti do njih.
Spomnimo, da je nazadnje aprila letos pogorel Dom na Osankarici, pred tem Mozirska koča na Golteh, leta 2019 Frischaufov dom na Okrešlju ter oktobra 2017 Kocbekov dom na Korošici. Do požarov je prišlo v kurilni sezoni, težava so tudi dotrajana električna omrežja, dimniške naprave, izpostavljajo v PZS, kjer so v preteklih letih prav zato pogosteje izvajali usposabljanja za oskrbnike koč. Ob obiskih koč so pregledovali stanje požarne varnosti in spodbujali društva, da so ukrepali po zakonsko zahtevanih dokumentih. V razgovorih z ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo so za razpis za planinske koče, ki je skupno vreden kar pet milijonov evrov, dosegli, da so med upravičene ukrepe tega razpisa vključili tudi področje požarne varnosti (sanacija dimnikov, zamenjava elektroinštalacij, požarni izhodi). Na prvi rok tega razpisa se je uspešno prijavilo 25 projektov obnov planinskih koč, pričakujejo tudi dober izid jesenskega roka, pravi Damjan Omerzu. V PZS še računajo, da bo država prisluhnila in v prihodnosti zagotovila bolj stalne razpise za obnovo planinske infrastrukture, da bi koče, ki so v večini primerov že zelo stare, v nekaj letih temeljito obnovili.
Kaj bo na Osankarici?
Vse omenjene pogorele koče so sicer zelo priljubljene, pomembne destinacije za pohodnike. Medtem ko je obnova na Okrešlju in Golteh v teku, bo dom na Korošici še počakal, ker se Planinsko društvo Celje Matica prvenstveno ukvarja z domom na Okrešlju. Je pa tudi na Korošici na voljo v dveh kontejnerjih skupno 17 ležišč. V času poletne sezone je na voljo osnovna preskrba s hrano in pijačo, je še poročal Dušan Prašnikar, strokovni sodelavec PZS.
Nekoliko drugačna zgodba je Dom na Osankarici, ki pa je v zasebni lasti. Ne najemnik Aleš Patekar ne lastnik Zvonko Krošel včeraj za izjave nista bila dosegljiva.
Smo pa izvedeli, da naj bi Patekar v začetku septembra odšel, potem ko naj se jima z lastnikom ne bi bilo uspelo dogovoriti za odkup. Čez poletje je sicer Patekar pri požganem objektu prodajal hrano in pijačo iz premične prikolice. Z objektom je sicer imel dolgoročne načrte in vanje tudi precej vložil, načrte pa je torej prekrižal uničujoči požar.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
