Policijski sindikat Slovenije (PSS) je danes zaradi neizpolnjevanja stavkovnega sporazuma iz leta 2018 začel stavko na celotnem območju države, a po zakonu o organiziranosti in delu v policiji so policisti tudi med stavko dolžni med drugim zagotavljati varnost ljudi in premoženja, preprečevati, odkrivati in preiskovati kazniva dejanja, izvajati vsa varovanja, vzdrževati javni red, nadzirati promet na cestah in državno mejo ter drugo. Policisti so že pred stavko napovedali, da bodo še naprej opravljali tudi naloge za preprečevanje širjenja epidemije.
Stavka do izpolnitve stavkovnih zahtev
Razlog za stavko je kršitev stavkovnega sporazuma iz leta 2018 v zvezi z analizo vrednotenja delovnih mest za uniformirane poklice - na podlagi ugotovitev analize fakultete za upravo bi morali vsi policisti dobiti višjo osnovno plačo. Sindikat zahteva tudi rešitev problematike napredovanja policistov in spremembe zakona o organiziranosti in delu v policiji, s katerim bi omogočili kolektivno urejanje pravic uslužbencev.
Predsednik PSS Rok Cvetko pravi, da bo stavka trajala do sklenitve stavkovnega sporazuma z vlado in se ne bo končala, dokler vlada ne izpolni njihovih stavkovnih zahtev. V prvi vrsti jo vidi kot posledico anemičnosti in neodzivnosti vlade, ta pa bi lahko stavkovne zahteve sindikata po njegovem mnenju izpolnila v nekaj dneh. V stavkajočem sindikatu pričakujejo, da se bo stavki pridružila velika večina od pet tisoč članov, ni pa se ji pridružil Sindikat policistov Slovenije (SPS). In zakaj ne?
Kristjan Mlekuš, predsednik SPS, pravi, da se njihov sindikat ni pridružil stavki, saj ocenjujejo, "da je bil čas za stavko takrat, ko je bila analiza delovnih mest v fazi manipulacije med ministrstvom za javno upravo in fakulteto za upravo, na kar smo že takrat opozarjali". SPS je tedaj opozorilno stavkal, PSS se mu ni pridružil. Sicer pa SPS vladni sklep o analizi delovnih mest izpodbija pred Upravnim sodiščem RS. "Menimo, da pogovori o rešitvi nastale situacije potekajo v pravi smeri, zato je takšno zaostrovanje, torej stavka, v tem trenutku preuranjeno in lahko tudi škodljivo za pogajalski proces," doda Mlekuš.
Bo Anton Olaj novi prvi policist v državi?
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs bo na mizo v teh dneh dobil poročilo natečajne komisije, da Anton Olaj izpolnjujejo pogoje za mesto generalnega direktorja polciije.
Andrej Jurič, ki že več kot pol leta policijo vodi kot v. d., se na razpis ni prijavil. Olaj je zdaj pri Hojsu državni sekretar.
Hojs: Sporazum podpisan s prejšnjo vlado
Vodstvo policije spoštuje pravico zaposlenih do stavke in bo poskušalo storiti vse, kar je v njegovi moči, da bi čim prej dosegli dogovor ter da policijska stavka ne bo ogrozila varnosti ljudi in njihovega premoženja, pravijo na policiji. "Z usmerjanjem policijskih enot bo zagotovljeno, da bodo policisti opravili vse naloge, ki jih na podlagi pozitivne zakonodaje v času stavke tudi morajo opraviti. Vodstvo policije od predstavnikov sindikata kot tudi zaposlenih pričakuje, da bodo tudi v času stavke zakonsko predpisane naloge dosledno opravljali, " dodajajo na policiji.
No, po naših podatkih so predstojniki dobili tudi navodilo, da vodijo evidenco, kdo stavka in kdo ne.
Objavili plače: rekorder 9585 evrov bruto
Na spletni stani notranjega ministrstva so danes objavili poimenski seznam bruto plač vseh 8694 zaposlenih na notranjem ministrstvu, policiji in Inšpektoratu RS za notranje zadeve, kot je ob napovedi stavke najavil notranji minister Hojs. Javni uslužbenci v času epidemije prejemajo tudi dodatek za rizične razmere, zato je mesečni bruto znesek višji kot brez tega dodatka. Decembra lani je najvišjo plačo na policiji imel Igor Razpotnik, vodja preiskav na NPU, prejel je 9589 evrov bruto plače. To je za skoraj dva tisoč evrov več kot drugi na seznamu, direktor Policijske uprave Ljubljana. Še pet jih je zaslužilo več kot 7000 evrov, najnižje plače, 940 evrov bruto, pa so prejeli kandidati za policiste.
Notranji minister Aleš Hojs pa meni, da je stavka neutemeljena. "Vlada se je do zdaj v celoti držala stavkovnega sporazuma. Dejstvo pa je, da je sindikat sporazum podpisal s prejšnjo vlado. Omenjena analiza je pokazala, da zahteve sindikata niso upravičene. Sedanja vlada pa ni imela druge izbire, kot da jo potrdi. Sicer pa pogajanja o vseh zahtevah s sindikati še potekajo, " pravi minister.
Izogibanje dogovorjenemu lahko vodi v stavko
Dr. Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede pravi, da so policisti v preteklosti dosegli dogovor z vlado, in da ima občutek, "da se vsaka vlada skuša izogniti izpolnjevanju dogovorjenih obljub in porabi veliko več energije in denarja, da dokazuje, da ni kaj narediti, kot za to, da bi zagotovila primeren status in primerno plačilo policistom. Vsaka vlada, tudi sedanja, policistom nalaga nove naloge in od njih pričakuje, da bodo med drugim preprečevali nasilje v družini in pomembno pripomogli k zajezitvi epidemije koronavirusa. Policisti si zaslužijo pošteno obravnavo tudi pri ureditvi plačnega statusa. Od sedanje vlade bi pričakoval, da je v komunikaciji s policisti in policijskim sindikatom spoštljiva. Nespoštljivost in izogibanje dogovorjenemu hitro spodbudita reakcijo, ki se v tem primeru kaže kot stavka."
Na notranjem ministrstvu dodajajo, da je vlada sprejela sklep, da iz rezultatov analize ne izhaja podlaga za uvrščanje delovnih mest in nazivov policistov v višje plačne razrede. Kot tudi, da vlada tudi ni zavezana pripraviti in sindikatom javnega sektorja predložiti predloga aneksa h kolektivni pogodbi za državno upravo, uprave pravosodnih organov in uprave samoupravnih lokalnih skupnosti, s katerim bi se izvedle spremembe uvrstitev delovnih mest in nazivov.
Nujen je dialog
Denis Čaleta, strokovnjak za varnostna vprašanja: "Dejstvo je, da država od policistov zahteva in pričakuje vedno višje kompetence za nemoteno izvajanje njihovih zahtevnih nalog. Seveda je potrebno ta pričakovanja tudi ustrezno ovrednotiti. Naravno je, da se policijski sindikat pogaja s predstavniki vlade za doseganje čim boljših izhodišč za njihove člane. Sindikalnim zahtevam pa ne gre v prid razkol, ki se kaže v različnih stališčih dveh policijskih sindikatov do tega perečega problema. Naloga vodstva policije pa mora biti, da naredi vse, kar je v njihovi moči, da o teh zahtevah poteka dialog in se v čim večji meri izogiba drastičnim situacijam, ki jih prinaša stavka policistov. Nikakor pa ministrstvo za notranje zadeve in posredno vlada ne smeta izkoriščati dejstva, da morajo policisti, kljub stavki praktično izvajati celoten obseg njihovih nalog, saj so le-te pomembne za zagotavljanje notranje varnosti v državi. Tudi zaradi situacije, v kateri se nahajamo, lahko samo upamo na ustrezen dogovor, ki bo zagotovil, da bomo imeli učinkovito delujoče in motivirane policiste, sposobne obvladovanja vedno zahtevnejše varnostne situacije."
Kakor je bil minister Hojs napovedal, je ministrstvo prvi dan stavke poimensko objavilo bruto plače javnih uslužbencev ministrstva, policije in inšpektorata za notranje zadeve. V preglednici na spletni strani ministrstva so prikazane plače za 8694 zaposlenih za december 2020, razen tistih, ki opravljajo delo prek javnih del, in tistih, ki so prejeli plačo, nižjo od minimalne bruto plače (940,58 evra).
Strokovnjak za varnostna vprašanja: Če je zakonito, še ne pomeni, da je tudi varno
Dr. Miha Dvojmoč, strokovnjak za varnost poslovanja, informacij in varnostna vprašanja, predavatelj na Fakulteti za varnostne vede ter predsednik Detektivske zbornice Republike Slovenije, pravi, da je 38. člen zakona o sistemu plač v javnem sektorju jasen, plače v javnem sektorju so javne, pri čemer so javnosti dostopni podatki o delavnem mestu, nazivu ali funkciji, o osnovnih plačah, o dodatkih ter delu plače za delavno uspešnost, razen dodatka za delovno dobo, ne objavi pa se odbitkov, kot so preživnine, izterjave ali drugi odtegljaji.
"Tako o nezakonitosti objave težko govorimo, je pa vprašanje, ali je potrebna. Komunikacija je v vsakem poklicu pomembni temelj reševanja izzivov, v primeru policistov njihovih osebnih dohodkov. Ne glede na vlado, ki se v vmesnem času zamenja, je potrebno dogovore spoštovati, kajti tudi državljani smo dolžni spoštovati predpise, ki so jih sprejeli v prejšnjih sklicih državnega zbora. Vsekakor je bil pritisk z objavo plač napovedan in pričakovan, ali je najboljši poskus obvladovanja situacije, pa je drugo vprašanje. Glede na težko zdravstveno, varnostno in ekonomsko situacijo, s katero se spopadamo, je nujen dialog med obema stranema, ki bo pripeljal do zmanjšanja napetosti med pogajalskima stranema. Šele prihodnost bo pokazala, ali je ne nezakonita objava podatkov tudi legitimna na eni strani ter ali bo vplivala na enega glavnih stebrov notranje varnosti države - z razkritjem vseh imen in priimkov zaposlenih v tem stebru, kajti policisti ne glede na stavko morajo opraviti večino delovnih nalog za zagotavljanje varnosti, razkritje podatkov pa lahko privede tudi do neželenih pritiskov s strani kriminalnih ali drugih združb. Samo upamo lahko, da do tega ne bo prišlo in da bo takrat policija ustrezno zaščitila svoje sodelavce. Brez komunikacije pa žal res ne bo šlo, kajti brez komunikacije ni motivacije in zavzetosti pri delu, ki je v vsakem poklicu pomembna za izpolnjevanje nalog in napredek, je pa tudi res, da plače niso edini motivator, so pa eden pomembnejših."
Obema stranema zato Dvojmoč polaga na srce: komunicirajte in se učinkovito dogovorite tako s spoštovanjem preteklih dogovorov kot tudi za izpolnjevanje poslanstva policije, ki pa je ne glede na vse služenje državljanom z zagotavljanjem vsaj tako imenovane socialne pravičnosti, ki vsem zagotavlja enako stopnjo varnosti.
Na objavo se je, ob številnih drugih, v glavnem razburjenih, na twitterju odzval tudi Damir Črnčec, pri prejšnjem premierju Marjanu Šarcu zadolžen za nacionalno varnost. Po njegovih besedah je objava številk in imen najbolj brutalen napad na policijo od leta 1991. "V maniri prave kriminalne združbe," je tvitnil.
Tudi drugi objavo problematizirajo z vidika osebnih podatkov. Zakaj ne samo številke, če že, ampak tudi imena in priimki.
