Politični analitiki ocenjujejo: Ko vlada Janša, so protesti

Na torkov dan upora proti okupatorju je ljubljanske ulice po več mesecih simbolnih protestniških aktov zavzela okoli desettisočglava množica. Več delov zaradi epidemije utrujene družbene sfere je na ulice pognala protivladna usmerjenost. Protestniška gibanja kot stalni spremljevalci vlad Janeza Janše so očitno nazaj.

​Protestniki letos v prednosti

"Glede na število protestnikov v Ljubljani na dan upora proti okupatorju je led prebit in množična zborovanja bodo verjetno spet stalnica vsak petek," je prepričan dr. Gorazd Kovačič, sociolog in politični analitik. Ugotavlja, da ljudje pravice do protestov, ki so si jo priborili z državljanskim pogumom in skozi pravosodne akcije pravnikov, ne bodo izpustili iz rok. "Ljudi, ki so motivirani za to, da hodijo na množična zborovanja, je morda več kot kadarkoli," ugotavlja Kovačič.

Nadaljnje akcije pričakuje tudi dr. Aleš Maver, zgodovinar in politični analitik, a opozarja, da se razmere aprila 2021 od razmer aprila 2020, ko se je kolesarsko gibanje začelo, močno razlikujejo. "Lani je elitni in ideološko-politični značaj protestov bolj prišel do izraza, saj so se protesti začeli v času, ko je vlada uživala visoko podporo pri prebivalstvu in je večina delila njene napore za zajezitev epidemije," pravi. Nadalje pa: "Letos je javnost bistveno bolj utrujena in naveličana zaradi enoletnih omejitev in zapor, kar je pojav, ki ga poznamo tudi od drugod, v zadnjem času izrazito iz Nemčije. Zaupanje v vlado je bistveno nižje kot pred letom dni. V tem so 'protestniki' sedaj v prednosti, potencialno lahko nagovorijo širši krog ljudi." Je pa ravno tu tokratni protest pokazal na omejitve, ugotavlja Maver. "Šlo je za izrazito 'ljubljansko' dogajanje, kar je ohranilo elitni pridih, večina sporočil pa je bila pisana na kožo ideološko in politično izrazito opredeljenemu delu javnosti, ne povprečnemu državljanu."

​Obujen je spomin na leto 2012

Ljudski protesti so zaznamovali že obdobje Janševe druge vlade v letu 2012. Nezadovoljstvo so sprožali vladni varčevalni ekonomski ukrepi, zborovanja so vzniknila v Mariboru kot odziv na način vladanja takratnega župana Franca Kanglerja. Zborovanja so se preselila še drugam, v končnem epilogu pa je vlada, tudi po objavi za Janšo obremenjujočega protikorupcijskega poročila, zaradi odhoda koalicijskih partnerjev padla. Sindikati so množično odločno protestirali tudi v času Janševe vlade leta 2005 proti ideji enotne davčne stopnje.

Maver meni, da tokrat dogajanje na vlado lahko vpliva, posebno upoštevajoč dejstvo, da njen položaj v parlamentu, drugače kot 2012., ni trden: "V prvi vrsti je vpliv v dodatnem prilivanju olja na že tako razgreto družbeno atmosfero, s čimer se povečuje pritisk na vlado. Velik je tudi psihološki učinek, saj se premier Janša, in še marsikdo iz njegove ekipe, spominja, da je na podoben način enkrat že prišlo do zamenjave vlade, in to povečuje možnosti za napake."

Po Kovačiču protesti vlade ne bodo zrušili, lahko pa vplivajo na razmislek poslancev, ki bi lahko vladi v iskanju političnega preživetja na volitvah odrekli podporo: "Kombinacija državljanskih protestov in političnih kalkulacij poslancev in strank utegne dodatno skrhati parlamentarno podporo vladi, ki je že zdaj manjšinska."

​Kako pojasniti razklanost

Na vprašanje, kako pojasniti, da Janšo zopet spremljajo protesti, Kovačič odgovarja: "Janša je že dolgo glavni generator polarizacije političnega prostora, ne glede na to, ali je v vladi ali v opoziciji. Del državljanov in politikov ga obožuje, še večji del je takih, ki ga ne prenesejo, vmes pa je tudi nekaj takih politikov, ki lahko z njim sodelujejo, čeprav je bilo to še zmeraj smrtonosno za njegove koalicijske partnerje."

Maver meni, da polarizacije slovenske politike in družbe ni ustvaril Janša. Dokaz za to je po njegovem soočanje s pandemijo, ob čemer da nas "skoraj sistemska neenotnost ob skoraj vsakem ukrepu" postavlja v bližino ZDA, morda tudi Romunije. Neenotnost se poglablja povsod, pravi sogovornik, poudarja pa, da je bila v Sloveniji vidna že od začetka. Izvor družbenega in političnega neravnovesja, iz katerega po njegovem polarizacija izhaja, pa med drugim pojasnjuje: "Prvič se moramo sprijazniti in soočiti z dejstvom, da smo družba, ki je pred manj kot stoletjem doživela brutalen in uničujoč spopad med Slovenci samimi, sicer na podlagi brutalne tuje zasedbe, seveda. Lahko to potiskamo v ozadje in se večini Slovencev dejansko ne zdi pomembno, ampak izkušnja iz vseh podobnih okolij kaže, da je za odpravljanje posledic takšnega radikalnega konflikta znotraj iste skupnosti potrebno veliko časa."