Dr. Verica Trstenjak, profesorica za evropsko pravo, ki živi in največ poučuje na Dunaju, v zadnjem letu pa predava tudi v Ljubljani, bivša generalna pravobranilka na Sodišču Evropske unije (2006-2012) in sodnica na Splošnem sodišču EU (2004-2006), je med počitnicami kar nekaj časa preživela v Sloveniji. In, kot pravi, tako dovolj od blizu spremljala najbolj vročo politično zgodbo poletja - razkol v Desusu, povezan z aferami kmetijske ministrice (Vina Kras, Izola, že od prej se vleče primer SRIPT) in strankine prvakinje Aleksandre Pivec. Da ji je bila ob prihodu v politiko izjemno simpatična, a zdaj gre pri njenem primeru kar za občo zadevo politične odgovornosti in politične kulture pri nas, pravi in doda: "Posebej so nesprejemljivi njeni zadnji komentarji, ne le praksa."
Švedski in nemški primer
Pri tem dobitnica Večerovega boba leta 2019 spomni na afero, znano že iz devetdesetih let prejšnjega stoletja, ki je pretresla švedsko politiko, znano pod imenom Toblerone. Tedanja predsednica socialdemokratske stranke Mona Sahlin se je morala 1995 umakniti iz politike, ker je javnost izvedela, da je na službeno kartico kupovala tudi osebne reči. "Pa saj nisem kupila ničesar razen čokoladice Toblerone," se je med drugim tedaj branila v javnih nastopih. Dr. Trstenjakova našteje še afere, ki so položaja stale nemškega predsednika Christiana Wulffa, ko se je pokazalo, kakšna darila je dobival med svojim političnim vzponom: zastonj počitnice v razkošnih vilah, "prijateljsko" denarno pomoč ob izdaji knjige, polete v poslovnem razredu ... Pozneje je prišlo na dan še, da je pritiskal na urednika Bilda Kaija Diekamnna, naj ne objavi zgodbe. "V kazenskem postopku je bil nato oproščen. A kazenska odgovornost (zapor, denarna kazen) nima nič s politično odgovornostjo (odstop, razrešitev), kar je bistveno tudi v slovenskem primeru Pivec," pravi Verica Trstenjak. "Žal pa je v Sloveniji politična kultura slabo razvita, sodni postopki pa pogosto neučinkoviti."
Kaj dela minister
Ministrove naloge so po mnenju Trstenjakove vodenje (kmetijske) politike, pripravljanje strategij, zagotavljanje čim več denarja v proračunu, pridobivanje evropskih sredstev in delovanje, s katerim se kot država izognemo tožbam Evropske komisije in s tem vračanju denarja v Bruselj. "Vsaj en primer je sedaj na mizi, kjer gre za vrnitev petih milijonov denarja v Bruselj iz obdobja 2015-2018. Ministrova naloga ni in ne sme biti, da propagira posamezna podjetja, lahko le celotno panogo, na primer mlekarstvo, ali proizvod, denimo teran. S tem zastopa nediskriminatorno vsa podjetja, ki se s tem ukvarjajo. S promoviranjem posameznih podjetij krši več načel, tudi pravno enakost pred zakonom. Sami veste, koliko stanejo oglasi v medijih," pravi dr. Verica Trstenjak.
Sorazmerno nizke plače
Izpostavi še en problem, ki iz zadnje afere izhaja: "Problem, ki ni od včeraj, so sorazmerno nizke plače politikov v Sloveniji, ki jim ni daleč pod častjo, da si pustijo plačati podaljšan vikend." Sklene: "Kot posamezniki z lahkoto prispevamo za visoke plače ali nagrade nogometašev ali pri nekaterih funkcijah oziroma poklicih, ki delajo le za naše 'užitke'. Pri poklicih, ki delajo za naše zdravje, šolstvo in tako dalje, pa nam je vsak evro preveč. A to ni le problem Slovenije."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
