Minister Aleš Hojs je do konca leta napovedal reorganizacijo v policiji, ki po mnenju sindikalistov omogoča politično kadrovanje na prav vseh delovnih mestih.
Minulo soboto je stopil v veljavo spremenjeni zakon o organiziranosti in delu v policiji. Na podlagi zakona, ki so ga poslanci sprejeli 20. oktobra letos, je zdaj okoli 130 ljudi v policiji prejelo sklepe o prenehanju opravljanja dela na položajih, ki jih zasedajo. Gre za 111 komandirjev policijskih postaj, osem direktorjev policijskih uprav pa tudi za direktorje notranjih organizacijskih enot generalne policijske uprave. O tem je sicer prvi poročal spletni portal 24ur.com.
Kot je pred poslanci navedel Aleš Hojs, notranji minister, je cilj sprememb zakona zagotoviti boljšo organiziranost in fleksibilnejše delovanje policije, da se bo lahko učinkoviteje odzivala na vse varnostne izzive. A iz vrst opozicije so se slišala opozorila, da zakon omogoča podreditev policije politiki.
"Sporni določbi iz zakona, gre za 49.a in 49.b člen (ta člena govorita o pridobitvi in prenehanju položaja, op. p.) omogočata kadrovske čistke oziroma, kot sledi iz obrazložitve v naslednjem odstavku, na široko odpirata vrata posegom politike in drugim interesnim skupinam v sam ustroj policije," opozarja predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS) Rok Cvetko. Po novem ima minister namreč proste roke pri določanju meril in kriterijev za oblikovanje izbirnih postopkov za zasedbo delovnih mest. "Zakon sicer govori, da te kriterije predlaga generalni direktor policije, pa vendar se v javnosti nakazuje, da so trenutni odnosi med notranjim ministrstvo in policiji takšni, da se vse bolj utrjuje vtis, da generalni direktor policije ne obstaja oziroma da nima stroka praktično nobene besede več," pravi Cvetko. Dodaja, da "teh meril in kriterijev nismo videli, v vsaki normalni demokratični državi bi seveda sindikati o tem morali biti seznanjeni". Vse to je bila, pred sprejetjem zakona, tema pogajanj o aneksu, ki bi bil dodan h kolektivni pogodbi za policiste, a je vlada nedodelan predlog vzela z mize in ga nato dodala v zakon, še pojasnjuje predsednik PSS.
Nevarna reorganizacija
Policisti na položajih, ki so prejeli omenjene sklepe, bodo sicer za zdaj z delom nadaljevali. A Cvetko opozarja, da ni jasno, kaj bo z ljudmi, ki na te položaje ne bodo ponovno imenovani. V zakonu je sicer določeno, da če pride na podlagi novele zakona do prenehanja opravljanja dela na položaju, se takšen policist premesti na delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje. "Vprašanje pa je, ali je sploh toliko delovnih mest. Ustvarja se menedžerski balon na državnem nivoju, izčrpava pa se lokalno okolje," dodaja Cvetko. Predsednik PSS opozarja tudi na napovedano reorganizacija policije, ki jo je minister napovedal do konca leta. "Znotraj nje je predvidena ukinitev kadrovske službe policije oziroma njena pripojitev k uradu za organizacijo in kadre ministrstva za notranje zadeve. Če bo takšna reorganizacija tudi izvedena, bo v policiji prišlo do političnega kadrovanja, ne zgolj na vseh treh nivojih vodenja policije, ampak na prav vseh delovnih mestih - od čistilke na policijski postaji do direktorjev. Urad za organizacijo in kadre je namreč organizacijska enota sekretariata, ki pa je kot notranjeorganizacijska enota podrejena neposredno ministru, torej vsakokratni politični oblasti. In njeni predstavniki bodo podpisani pod sleherni delovnopravni akt - tudi pod pogodbo o zaposlitvi."
Olaj zavrača očitke
"Zavračam očitke o politizaciji policije, namigovanjih o 'kadrovskih čistkah' ter posploševanja o kadrovskih menjavah vsepovprek v policiji," se na očitke sindikatov odziva generalni direktor policije Anton Olaj. Zakon o organiziranosti in delu v policiji v prehodnih določbah določa, da policistom, ki so na dan uveljavitve tega zakona na položaju vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje, z dnem uveljavitve tega zakona preneha položaj, vendar pa z delom na položaju nadaljujejo do začasne premestitve policistov na te položaje po opravljenem posebnem izbirnem postopku iz 49.a člena zakona. Navedeno pomeni, da policisti na položajih vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje še naprej ostajajo na delovnih mestih na podlagi zakona, pojasnjuje. "Vsak postopek za izbor notranjih kadrovskih potencialov v policiji se začne na podlagi izkazanih potreb po zasedbi delovnih mest, ključno pa je izpolnjevanje zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, določenega v aktu o sistemizaciji. Posebni izbirni postopek, standarde strokovne usposobljenosti, merila in kriterije ter metode preverjanja usposobljenosti v posebnem izbirnem postopku predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije. Navedeni predlog je v fazi izdelave in bo pravočasno predložen ministru," še dodaja.
Tako v PSS kot Sindikatu policistov Slovenije (SPS) so se odločili, da bodo zoper oba omenjena člena vložili pobudo za presojo ustavnosti in zakonitosti na ustavno sodišče, zahtevali prednostno obravnavo in začasno zadržanje. "Uveljavitev spornih členov bi namreč lahko imela nepopravljive posledice za slovensko nacionalno varnost. Določbe so po našem mnenju v nasprotju tako z ustavo kot z javnouslužbenskim sistemom ter mednarodnimi konvencijami," za 24ur.com razlaga Kristjan Mlekuš, predsednik SPS. Da se poslanci, ki so spremembe podprli, ne zavedajo, da so s tem odprli prosto pot za popolno in totalno politizacijo policije. "Po naših informacijah posamezni veljaki političnih strank na lokalnem, regionalnem in tudi na državnem nivoju že opravljajo razgovore s posamezniki glede zasedbe ključnih položajev v policiji, kar je nedopustno in zelo nevarna praksa," dodaja.
Petra Grah Lazar začasno direktorica NPU
Spremenjen zakon o organiziranosti in delu v policiji je že omogočil dosedanji vedejevki šefice nacionalnega preiskovalnega urada Petri Grah Lazar, da je bila premeščena na delovno mesto direktorice tega urada. Na ministrstvu za notranje zadeve so sicer pojasnili, da ne gre za trajno premestitev, temveč velja za obdobje treh mesecev. Grah Lazarjeva je bila vedejevka, ker razpisnih pogojev, ki so veljali do spremembe zakona, ni izpolnjevala. Manjkale so ji namreč izkušnje na vodilnih mestih. S spremembo zakona pa se je črtal člen, po katerem se za postopek imenovanja in razrešitve direktorja NPU uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Za zasedbo položaja direktorja NPU posebni natečajni postopek ni več predviden. Zakon je namreč prinesel tudi spremembe glede umestitve in avtonomnosti NPU, ki je po novem notranjeorganizacijska enota uprave kriminalistične policije, enota in direktor urada sta podrejena direktorju uprave.
