V zadnjih tednih je Slovenijo pretreslo kar nekaj primerov političnega kadrovanja, in to na vrhu največjih državnih podjetij, pri čemer imamo v mislih predvsem Pošto Slovenije in Telekom Slovenije, že lani je bilo podobno v Darsu, ki ga zdaj vodi Valentin Hajdinjak (nekdanji podpredsednik NSi in vladni tiskovni predstavnik v prvi Janševi vladi, nazadnje zaposlen v T-2). Če bi v Sloveniji ostalo več podjetij v pretežno državni lasti, bi bilo tega verjetno še več, a v zadnjem desetletju so bile prodane praktično vse banke, Mercator, številna prehrambna podjetja od Droge Kolinske, Pivovarne Laško Union, Fructala in Radenske do Perutnine Ptuj, premazne industrije in še bi lahko naštevali.
Pri zadnjih kadrovanjih (Pošta, Petrol) je opaziti, da so politično kadrovani iz nadzornega sveta začasno imenovani v upravo, a tam praviloma ostanejo, pa tudi, da ima politična lojalnost imenovanih izrazito prednost pred strokovnostjo in izkušnjami, obvladovanjem področja, saj v nasprotnem ne bi odhajali vodje poštnih enot (Cvetko Sršen, SDS) na vrh Telekoma, na Pošto s skoraj 8000 zaposlenimi pa se ne bi na vrh zavihteli 33-letni mladeniči (Tomaž Kokot, SDS), ki še župani občine s skoraj polovico manj prebivalci niso postali.
Tovrstnih kadrovanj bo še več
S tem se strinja ekonomist dr. Bogomir Kovač, ki napoveduje, da bo teh kadrovanj, pač v okviru podjetij, ki jih država še premore, najbrž še več, saj se aktualni Janševi vladi izteka vladanje, ki se bo po njegovem končalo najkasneje v letu dni. Tudi polletno predsedovanje EU v drugi polovici letošnjega leta ne bo zavrlo teh procesov, saj zanje ni treba veliko časa in premisleka, ampak zgolj lojalnost imenovanih, meni Kovač in ob tem spomni, da se je podoben primer kot zdaj v Pošti konec leta 2019 zgodil že v Petrolu, kjer se je prva nadzornica Nada Drobne Popović prav tako zavihtela na čelo uprave Petrola, kjer je še danes.
"Morda se jim je v tem primeru kadrovanje celo posrečilo, kar bo pokazala prihodnost, a velikokrat ni tako," meni sogovornik, ki je pri zadnjih kadrovanjih v državna podjetja zaznal celo namero, da bi se v uprave podjetij kadrovalo neposredno iz politike, iz poslanskih vrst (Marka Pogačnika v upravo Telekoma), pa tudi, da so bili v nemilosti, primer Pošte, celo kadri same SDS. Boris Novak je veljal za pomemben gospodarski člen Janševe stranke, veliko ljudi, povezanih z njo, je zaposlil v Pošti.
Prav imenovanje 33-letnega Tomaža Kokota na vrh Pošte s skoraj 8000 zaposlenimi bi lahko bilo problematično, saj naj se - z izjemo družinskih podjetij - na takšne funkcije ne bi imenovalo mlajših od 40 let, saj praviloma nimajo dovolj vodstvenih izkušenj, a so bolj ubogljivi oziroma upogljivi, saj so se jim z imenovanjem odprla nebeška vrata, je prepričan Kovač. Ugiba se sicer, da bi lahko bil Kokot za vrh Pošte le začasna rešitev. Najboljše bi bilo, če bi se kadrovalo znotraj podjetja, kar že skoraj sedem desetletij počne novomeška Krka, ki ima šele tretjega predsednika uprave, doda.
Spomnimo na zanimiv dogodek, ko je podjetje FlawlessCode, kjer je bil Kokot direktor, pomladi 2018 prostore v Mariboru odprlo z zelo zvenečimi "obiskovalci", tedanjim županom Andrejem Fištravcem, nekdanjim županom Francem Kanglerjem, mariborskim nadškofom in metropolitom Alojzijem Cviklom, nekdanjim rektorjem Univerze v Mariboru Ludvikom Toplakom in celo predsednikom republike Borutom Pahorjem.
Partijsko delovanje
"Pošta in železnice so podjetja, ki imajo v Avstriji in Švici v zadnjem stoletju številne državotvorne funkcije - poznamo poštne avtobuse, poštne banke ipd., naša pošta pa iz 19. preskakuje v 21. stoletje s tem, ko začenja pot v logistiki, ki ima v svetu še kako pomembno vlogo. V času sedanje vlade je zaslediti ekstremno politizacijo upravljanja tako države kot podjetij, kar je pokop za našo državo. Večina političnih strank, še posebno vladajoča SDS, se je navlekla partijskega delovanja, kjer so pomembni predvsem lojalni, in ne toliko sposobni ljudje. Pri državnih podjetjih je še problem, ker pri nas od Drnovškovih vlad dalje in takratne LDS ni stabilnih političnih razmer, da bi kot v tujini za recimo dva mandata imeli na oblasti isto stranko, in se nato na približno dve leti dogajajo kadrovski pretresi. Tako se v politiki in gospodarstvu ne pojavljajo strokovni ljudje, saj bi bili kmalu kompromitirani," ugotavlja Kovač in pripomni, da bi morali te poklice v večji meri profesionalizirati, saj se zdaj z njimi pretežno ukvarjajo amaterji. "Korporativno upravljanje bi bilo treba izobraževati na univerzah, kar se ne počne v zadostni meri. V Sloveniji so največja podjetja za svetovne razmere srednje velika, nikoli pa nam ni uspelo v teh podjetjih s kadri narediti preskoka, da bi postavili ta podjetja na višji in večji nivo. Tako so slovenska podjetja ob prodajah postala zanimiva kvečjemu za finančne sklade, ne pa za zunanja transnacionalna podjetja," sklene Kovač.
Novi nadzornik ne more v nekaj dneh argumentirano zamenjati uprave
Izvršna direktorica Združenja nadzornikov Slovenije Irena Prijović pove, da so indici, ki kažejo, da gre za politično kadrovanje, predčasne menjave večine ali vseh nadzornikov s strani kapitala.
"Le nekaj tednov kasneje pa tudi zamenjava uprave v celoti ali delno, četudi je jasno, da kot nov nadzornik potrebuješ vsaj leto dni sodelovanja z vodstvom za spoznavanje poslovanja družbe, saj je letno pet ali šest nadzorniških sej, medtem ko za celovito poznavanje poslovanja družbe potrebuješ celoten nadzorniški mandat. Primera Pošte in Telekoma, kjer je sicer šlo za sporazumen odpoklic vodstva, nista kazala na morebitne nepravilnosti pri vodenju teh podjetij ali druge hujše kršitve, tudi ne na slabo poslovanje družbe, zato ostajajo razlogi za zamenjavo prejšnjih uprav pred potekom mandatov neznani."
Dodaten indic političnih kadrovanj, tako Irena Prijović, so strankarske izkaznice novoimenovanih nadzornikov in uprav, predvsem če gre za merilo, ki se upošteva na račun strokovnih kompetenc in drugih poklicnih meril. "V primerih Pošte in že prej Petrola, ko član nadzornega sveta začasno prevzame funkcijo predsednika uprave, gre za zakonsko možnost za čas enega leta do imenovanja nove uprave in zamrznjeno funkcijo v nadzornem svetu, a je pri tem treba paziti na obvladovanje nasprotij interesov, kadar ta oseba namerava kandidirati za člana uprave s polnim mandatom. Pri tovrstnih kadrovanjih v družbah s prevladujočim državnim lastništvom se je treba nasloniti na višjo politično kulturo in pravila korporativnega upravljanja, saj v nasprotnem izgubljamo vsi kot družba," je prepričana sogovornica.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
