Z urada informacijske pooblaščenke, ki ga vodi Mojca Prelesnik, so nam v petek potrdili, da so v četrtek prejeli prijavo, "da so ob enem od epidemioloških testiranj na letališču predstavniki Slovenske vojske MORS zahtevali od epidemiološke službe NIJZ seznam potnikov, s katerimi so bile opravljene epidemiološke ankete". Seznam vključuje poleg drugih podatkov tudi mobilne telefonske številke vključenih v anketo. "Inšpekcijski postopek, v katerem bo preverjan tudi obstoj pravne podlage, je v teku, zato ga v tem trenutku ne moremo podrobneje komentirati," so še zapisali. Zaradi "kriznih razmer", ki pravno-formalno sicer niso razglašene, pa je s soboto stopil v veljavo nov zakon, ki državnim organom omogoča, da se ne držijo predvidenih zakonskih rokov tudi v postopkih nadzora, razen če gre za "nujne zadeve".
Vojska in občutljivi zdravstveni podatki
Na nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki ga trenutno vodi Ivan Eržen, smo poslali vprašanja o njihovem sodelovanju s pripadniki Slovenske vojske ter spoštovanju zakona o varstvu osebnih podatkov. Odgovorili so nam zgolj, da ob pojavu epidemije sodelujejo z ostalimi deležniki na podlagi državnega načrta zaščite in reševanja v primeru epidemije. To pomeni, so izpostavili, da sodelujejo s štabom civilne zaščite in ne s Slovensko vojsko. So pa priznali, da so pred dobrim tednom dni, na dan, ko je vlada Janeza Janše razrešila dotedanjo direktorico NIJZ Nino Pirnat, imeli sestanek z nacionalnim centrom za krizno upravljanje. Na sestanku v četrtek 19. marca naj bi bilo govora zgolj o "komunikacijskih poteh za medsebojno obveščanje o podatkih po občinah, ki jih objavljamo na spletni strani". Nacionalni center za krizno upravljanje deluje v okviru ministrstva za obrambo, ki ga vodi Matej Tonin. Obstaja že več kot poldrugo desetletje in zagotavlja informacijske in telekomunikacijske povezave za izmenjavo podatkov in informacij med organi, vključenimi v krizno upravljanje. Na NIJZ so nam še zagotovili, da vodijo evidence osebnih podatkov skladno z zakonodajo. "Gre za posebno občutljive podatke, zato z njimi ravnamo skrbno in jih varujemo skladno s predpisano zakonodajo," so zapisali.
Po podatkih, ki jih imamo, je do dostopa vojske do občutljivih osebnih informacij, o čemer je bila vložena prijava na urad informacijskega pooblaščenca, prišlo po sestanku na NIJZ.
Za pojasnila o vlogi pripadnikov slovenske vojske na NIJZ in pri postopkih, kjer se razpolaga tudi z občutljivimi osebnimi podatki, smo prosili ministrstvo za obrambo. Potrdili so, da je bil v delegaciji, ki se je udeležila sestanka sekretariata kriznega štaba v prostorih NIJZ, pripadnik slovenske vojske, in sicer "skupaj z visokim predstavnikom ministrstva za notranje zadeve po nalogi sekretariata kriznega štaba z namenom vzpostavljanja povezav v sistemu kriznega upravljanja". Dodatno na obrambnem ministrstvu zagotavljajo, da je pripadnik slovenske vojske, zdravnik, opravljal naloge v podporo civilni zaščiti. Ta podpora se aktivira na podlagi predloga civilne zaščite, ki ga odobri vlada, skladno z zakonom o obrambi in določili zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Na obrambnem ministrstvu so v odgovorih, ki smo jih prejeli v sredo, še dodali, da so - in bodo tudi v prihodnje - pripadniki Slovenske vojske (SV) s svojimi zdravstvenimi zmogljivostmi pomagali opravljati preventivne preglede slovenskih državljanov, ki so se vračali v Slovenijo v organizaciji zunanjega ministrstva, ki ga vodi Anže Logar. "SV je do danes opravila sedem takih intervencij mobilne skupine vojaške zdravstvene službe," so pojasnili. Zagotovili so še, da je bilo to usklajeno z NIJZ in da so nalogo dobili po sistemu vodenja in kriznega upravljanja. Bila naj bi "pod popolno kontrolo tako kriznega štaba vlade kot civilne zaščite". Krizni štab vlade je bil sicer ukinjen v torek, ko se je pod resen vprašaj postavila pravna podlaga njegovega obstoja in delovanja.
"Gre za posebno občutljive podatke, zato z njimi ravnamo skrbno in jih varujemo skladno s predpisano zakonodajo.”
Policija za dodatna pooblastila vojski
Poslanske skupine v državnem zboru so se z notranjim ministrom Alešem Hojsom pretekli teden pogovarjale o podelitvi izjemnih pooblastil vojski. To morajo sicer terjati "varnostne razmere" in s tem se morata strinjati dve tretjini poslank in poslancev. S policije, ki jo vodi Anton Travner, so nam na dodatna vprašanja sporočili, da je policija v prvem tednu po nastopu nove vlade "pripravila in na ministra za notranje zadeve naslovila predlog za aktivacijo izjemnih pooblastil vojske po 37.a členu zakona o obrambi". Pojasnjujejo, da je predlog odziv na število nedovoljenih prehodov državne meje in na stanje na grško-turški meji ter da bi vojska dobila s tem pooblastila "izključno z namenom podpore policiji pri varovanju državne meje". Taka pomoč vojske policiji na meji sicer poteka že sedaj, a vojska ne more ravnati samostojno. V petek so iz Turčije in Grčije prišle tudi novice, da so ljudi, ki so na meji upali na prehod meje in vstop v EU, prepeljali v karanteno v Turčiji, da bi preprečili morebitno širjenje virusa covid-19.
Kljub hitenju z aktivacijo izjemnih pooblastil vojske pa je na policiji šele "v pripravi" predlog vladi, da se lahko vpokliče tudi pomožno policijo za daljše obdobje, če bi prišlo do večjega števila bolniških odsotnosti med policistkami in policisti zaradi okužb z virusom covid-19. Policija nam je pred tednom dni sicer zagotovila, da "tudi v času epidemije z lastnimi kadrovskimi viri izvaja naloge iz svoje pristojnosti in zagotavlja varnost življenja in premoženja ljudi ter javni red v državi" in da "ocenjujemo, da je varnostna situacija v Sloveniji še naprej ugodna in da policija v teh razmerah zagotavlja javno varnost". Policijo smo dodatno prosili tudi za pojasnilo spremembe pri opredeljevanju do političnih in zakonodajnih pobud. Konec januarja je policija namreč v vsebinsko ločenih odgovorih izrecno pojasnila, da "se policija ne opredeljuje do (ne)ustreznosti posameznih zakonskih določb, saj je naloga policije izvrševanje veljavnih zakonskih predpisov iz njene pristojnosti". Na policiji pod vlado Janeza Janše so nam sedaj pojasnili, da "je policija visoko profesionalna in strokovna organizacija, k temu pa tudi sodi, da ponuja rešitve za varnostne izzive, s katerimi se sooča".
