Popravljeni "Interventni zakon TEŠ" zdaj rešuje le tri kurilne sezone do leta 2027

Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zagotavljanje toplote za prebivalstvo v Šaleški dolini ali na kratko Interventni zakon TEŠ se je preoblikoval v Predlog Zakona o prehodnem financiranju pospešenega in pravičnega izstopa iz premoga ali Prehodni zakon TEŠ. Prvotno veljavnost zakona je s konca leta 2029 skrajšal na konec kurilne sezone v letu 2027. Namesto 833 milijonov evrov bodo iz državnega proračuna za ogrevanje doline šli 403 milijoni evrov, ki jih bo država skoraj v celoti dobila vrnjene v obliki dividend od družbe HSE, trenutno še aktualne lastnice Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ) in Premogovnika Velenje (PV). "Ker gre za nujne in začasne ukrepe, je cilj zakona tudi čimprejšnja vzpostavitev alternativnih virov za zagotavljanje toplote. Ker končni datum postavitve zadostnih alternativnih virov za zagotavljanje toplote še ni znan, ta zakon ureja poslovanje TEŠ zgolj do 30. aprila 2027, ko se zaključi kurilna sezona 2027," so razložili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo.

Dermol mnogo bolj spravljiv 

Velenjsko občino, ki ima največji vpliv v Šaleški dolini, je v prvi različici zakona jezilo predvsem to, da jim nekdo narekuje, do kdaj morajo poskrbeti za alternativni vir ogrevanja. In jim, če tega ne storijo, grozijo s penali. Ker ta zakon naj bo usmerjen v reševanje TEŠ, ne pa ogrevanje, je bil oktobra odločen župan Peter Dermol. "Kazni v novem predlogu ni več, a bolj kot to so zaskrbljujoči krajša letnica in besedi 'pospešen izstop' v naslovu zakona. Zakon je sedaj veliko bolj užiten in je upošteval mnogo pripomb," je na izredni občinski seji, ki so jo sklicali v Velenju, dejal Dermol. Vendar: "Zakon predvsem v delu, v katerem govori o roku trajanja do 2027, ter ob vedenju, da še nista sprejeta zakona o prestrukturiranju in zapiranju premogovnika, dopušča možnost, da pride do izstopa iz premoga pred letom 2033. Takšno razmišljanje podaja tudi sam naslov zakona o prehodnem in pospešenem." Novo dejstvo, ki se ga župan zaveda, je tudi, da se bodo lokalne oblasti z državnimi, ki bodo leta 2027 na oblasti, morale na novo pogajati, če prej omenjena zakona vseh šaleških težav ne bosta rešila.

Veliko bolj umirjeno in vdano v usodo je komentiral obrazložitev HSE, da je to edina možna pot. "Ne želim in nisem strokovno kompetenten, da se postavim v vlogo odločevalca, ali je to edina možna rešitev ali ne. Verjetno je res edina. Če drži, da bosta PV in TEŠ januarja sprožila insolvenčne postopke, potem je ta zakon nujno potreben," je sedaj sklenil Dermol. Opisal je, da so direktorju občinske uprave Iztoku Moriju v petek na sedežu HSE predstavili vse temelje in pravne podlage, iz katerih izhaja, da je to edina možna pot. "A ne on ne jaz ne želiva biti tolmača HSE, kajti z enim samim obiskom in vpogledom v dokumentacijo si nihče ni sposoben ustvariti realne slike, lahko pa na osnovi tistega ugotavljam, da je to v tem trenutku dejstvo. Ali pa tudi ne. Zato je brezpredmetno razpravljati, da obstaja še druga ali tretja varianta. Jaz tega strokovno nisem sposoben," je uvodoma dejal župan. Svetnikom je dejal še, da če zakona ne sprejmejo, bi to lahko ogrozilo poslovanje PV in TEŠ, lahko pa zavzamejo svoje stališče. "Odgovornost za črne scenarije bo moral prevzeti tisti, ki je sprejemal poslovne in politične odločitve. Osebno ne želim iti proti temu zakonu," je pojasnil.

Stisnjeni v kot

Popravljeni zakon je črtal tudi določbo o omejitvi prihodkov zaposlenih in poslovodstva, kar sindikalist PV Simon Lamot pozdravlja. Vseeno pa tudi njih zmoti beseda "pospešeno" v naslovu zakona, saj nakazuje, da bo izhod iz premoga pred letom 2033. "Ko tehtaš med stečajem in zakonom, so odločitve težke," je poudaril. Sam je prepričan, da bi, če bi kdo le odšel s papirji v Bruselj, le lahko izpogajal kakšno dovoljeno državno pomoč, če že pomoč HSE (sam ni videl temeljev za takšno trditev) ni več mogoča. "To je politična odločitev. Ti bodo morali sprejeti odgovornost," je sklenil. "To je spet slab izdelek. V veliki meri pušča odprto vprašanje za zaposlene. Nikjer ni socialne note, da bodo delavci delo ohranili do leta 2033. Če že res mora biti ta zakon sprejet, naj bo. Odgovornosti ne bomo prevzeli mi – prevzame naj jo vlada in poimensko naj odgovarjajo za to, kar se bo zgodilo," je dodal predsednik sindikata v TEŠ Danijel Tajnik. "Konec leta 2026 bomo očitno spet pri istem vprašanju, saj dvomim, da bi po tem letu PV in TEŠ pa lahko pozitivno poslovala," je dodal predsednik sveta delavcev v PV Danilo Rednak. "Ne vem, ali se še da zavrniti. Dobili smo občutek, da je to treba sprejeti," je komentiral predsednik sveta delavcev v TEŠ Marko Vertačnik.

Zakona niso podprli 

Svetnik Gibanja Svoboda Janez Melanšek je v svoji razpravi citiral določene točke zakona in vsem položil na srce, naj zakon potrdijo. Franc Žerdin (SD) je trdil, da vlada zadnje čase v medije trasira trditve o katastrofalnih energetskih odločitvah v dolini. "Pa še enega nisem slišal, da bi jih naštel. A je to gradnja bloka 6, korupcija," je izzval in podobno kot svetniška skupina SDS napovedal, da zakona ne bo podprl. "Saj vlada ga bo v vsakem primeru sprejela. Odgovornosti oni nikoli ne prevzamejo, potem bo spet vse padlo na nas," se je zamislil Žerdin. Predloga zakona na koncu svetniki niso podprli. "Predlagatelj je upošteval nekaj pripomb lokalne skupnosti, vendar svet Mestne občine Velenje zakona v takšni vsebini ne more podpreti, saj predlagani zakon ogroža pravičen prehod regije SAŠA in ne zagotavlja jasnih in dolgoročnih rešitev po izteku dvoletnega obdobja, ki ga zakon ureja," so zapisali. Oktobra so bili sicer kritični ravno do tistih navedb v zakonu, ki bi po njihovem mnenju bolj sodile v zakona o prestrukturiranju regije in zapiranju premogovnika. Vseeno bodo na zakon podali pripombe. Kot prvo zahtevajo, da se iz naslova črta beseda "pospešeno". Drugo: besedo premog naj zamenja beseda lignit, da se s tem izognejo morebitnemu uvozu premoga. Predvsem pa zahtevajo, da morata država in Evropska komisija zagotoviti nepovratna sredstva za prestrukturiranje načina daljinskega ogrevanja.