Ob imenovanju Marka Borisa Andrijaniča na položaj predsednika strateškega sveta za digitalizacijo so se v javnosti pojavili očitki, da je Janševa vlada to pozicijo prepustila Uberjevemu lobistu. "Nisem nikakršen lobist. Če ima kdorkoli kakršenkoli dokaz, da sem za kogarkoli lobiral v Sloveniji, naj se javi," poudarja Uberjev direktor za korporativne zadeve za srednjo in vzhodno Evropo.
"To, da se me označuje kot lobista, je oblika diskreditacije in preusmerjanje pozornosti," je prepričan Andrijanič, ki je pri Uberju zadolžen tudi za področje varnosti in zdravja uporabnikov te platforme v Evropi, Afriki in na Bližnjem vzhodu. "S predstavniki vlad in mest po svetu sem bil v stiku izključno v okviru svojega položaja v podjetju, z ljudmi na podobnih položajih pa danes komunicira vsako veliko podjetje," razlaga vnuk ustanovitelja in prvega dolgoletnega direktorja Krke Borisa Andrijaniča.
Politika trenutno ni njegov cilj
Zakon, s katerimi bi v Sloveniji omogočili prihod digitalnih platform na področju prevozov, kot je med drugim Uber, je vlada sprejela že decembra lani, kar po njegovih besedah pomeni, da niti teoretično ne more več vplivati na vladno proceduro: "Prav tako se na to ali katero drugo temo nisem dobival z nobenim od poslancev državnega zbora, tako da tukaj ni nikakršnega nasprotja interesov." V mednarodnih tehnoloških krogih se Andrijanič giblje že deset let. V preteklosti je bil raziskovalec na Martensovem centru za evropske študije v Bruslju, kjer se je ukvarjal z digitalnimi in ekonomskimi politikami, bil je tudi svetovalec predsednika Sierre Leone.
"Nisem nikakršen lobist. Če ima kdorkoli kakršenkoli dokaz, da sem za kogarkoli lobiral v Sloveniji, naj se javi"
V Sloveniji je že dolgo aktiven na civilnodružbenem področju, med drugim je soustanovil in vodil več nevladnih organizacij, tudi Mrežo idej. "V okviru omenjenih organizacij sem delal s ciljem, da se predvsem med mladimi promovirajo vrednote, kot so demokracija, podjetništvo in svoboda v najširšem pomenu besede," poudarja 37-letnik. Pred dvema mesecema je bil prvopodpisani pod pozivom k družbenemu premirju in sodelovanju, ki ga je podprlo več kot sto uglednih Slovencev. Tudi po zaslugi svojih civilnodružbenih prizadevanj si je po mnenju tistih, ki ga poznajo, prislužil zaupanje pri aktualnem predsedniku vlade in širše v poslovnih krogih.
O morebitnem vstopu v politiko v tem trenutku ne razmišlja: "Nisem član nobene stranke, prav tako se na tej funkciji ne želim opredeljevati za katerokoli stranko. Zanima me vizija Slovenije, ki je moderna, odprta in vključujoča." Ob tem dodaja, da je prav, da ostane sam in z njim celoten strateški svet nad politiko: "Zdaj se osredotočam na to, da na področju digitalizacije Slovenija naredi korak naprej. Kaj bo potem, je težko govoriti, zagotovo pa politika trenutno ni moj cilj."
Ne le Slovenija, zaostaja cela Evropa
Naši sogovorniki ga opisujejo kot človeka, ki je zelo inteligenten, ima rad svojo domovino in je dovolj sposoben, da vlogo, ki mu jo je zaupala vlada, lahko opravi zelo dobro. Zgodba glede strateškega sveta naj bi se sicer v ozadju pripravljala že več let, cilji pa so vsaj za zdaj zastavljeni precej ambiciozno. Ne gre namreč zgolj za rešitve na področju digitalizacije, na primer mobilno aplikacijo, s katero bi državljani dostopali do vseh storitev javne uprave, ali digitalno poenostavitev vseh mogočih administrativnih postopkov. Gre tudi za digitalno opismenjevanje vseh generacij ter ustvarjanje podjetništvu in inovacijam prijaznega okolja.
Beg možganov je največja tragedija, ki se lahko zgodi majhnim narodom, kot je naš, je prepričan Andrijanič. Po njegovih besedah bi moral vsak mlad človek, ki ima to možnost, vsaj za leto dni oditi na študij ali delo v tujino, država pa bi morala narediti vse, da ti ljudje pridejo nazaj v Slovenijo unovčit svoja znanja in izkušnje: "Danes lahko najdemo Slovence na vseh najboljših svetovnih univerzah in tudi v najprodornejših podjetjih. Več moramo narediti, da se ti izjemni talenti vrnejo domov." K temu bi prispevalo tudi, če bi uspeli prepričati nekaj velikih tehnoloških podjetij, da pri nas odprejo razvojne centre.
Ponosen na svojega dedka
Andrijanič pravi, da je njegov največji vzornik zagotovo njegov dedek, ustanovitelj Krke Boris Andrijanič (1910-1993). Čeprav je bil med vojno partizan, se nikoli ni včlanil v komunistično partijo in bil del politike. Svojo pot je gradil na pogumu, premočrtnosti in veliki viziji, ki je bila za tiste čase neobičajna. Krka je nastala iz našega družinskega laboratorija, dedek pa bi bil zagotovo ponosen, če bi vedel, da podjetje po vsem svetu danes zaposluje več kot deset tisoč ljudi, pravi Andrijanič: "Sanjal je o tem, da bo ime Krke in z njo Novega mesta ponesel v svet. Te sanje so se mu uresničile." Njegov dedek ni bil le uspešen podjetnik, pač pa tudi odprt in razgledan človek, predan Dolenjski in Novemu mestu. Imel je veliko prijateljev z vseh vetrov, družil se je tudi s telovadcem Leonom Štukljem in slikarjem Božidarjem Jakcem. "Z mojo babico sta bila sanjski par, bila sta močna, poštena in ljubeča," pravi njun vnuk.
"Del rešitve lahko predstavlja tudi digitalizacija, vendar pa mora ta, če želimo na tem področju postati najboljši na svetu, postati naš nacionalni interes in stvar političnega konsenza," ocenjuje Andrijanič. Poskus modernizacije taksi prevozov se po njegovih besedah v Sloveniji v primerjavi z drugimi evropskimi državami odvija z večletno zamudo, medtem ko na področju digitalizacije za ZDA in Kitajsko zaostaja vsa Evropa: "Google bi v Evropi najbrž že v kali zatrli zaradi varstva osebnih podatkov, Uber in Amazon se tu ne bi mogla nikoli razviti zaradi zastarelih predpisov in razdrobljenega trga. Strah pred spremembami, odpor do novega in rigidna zakonodaja so po njegovi oceni glavni razlogi, da Evropa nima svetovnih digitalnih šampionov.
V Evropi smo začeli nekoliko po kavbojsko
Tisti, ki ga poznajo, cenijo tudi njegovo dobronamernost ter sposobnost in željo po tem, da doseže konkretne rezultate. V tem pogledu sta si nekoliko podobna z nekdanjim predsednikom upravnega odbora Outfit7 Žigo Vavpotičem, se pa razlikujeta v načinu komuniciranja. Medtem ko je Vavpotič v svojih nastopih bolj neposreden, je Andrijanič uglajen, nikakor pa ne vzvišen. Nerad govori o tem, da bi Slovenija postala Silicijeva dolina, lahko pa postane zelo uspešna in moderna država.
Lahko bi ponavljali zgodbe digitalnega uspeha, kakršnega so med drugim doživeli Estonija, Izrael, Finska in Singapur, je prepričan Andrijanič, ki se je ekipi Uberja na Poljskem pridružil pred petimi leti. Izbirni postopek je bil dolg in naporen, "imel sem tudi nekaj sreče, gnali pa sta me vztrajnost in ambicija, da postanem del ene največjih in najbolj vznemirljivih tehnoloških zgodb naše generacije", pripoveduje edini Slovenec, ki dela za korporacijo Uber.
"Danes se pri Uberju morda počutim celo boljše, kot sem se na začetku"
Od leta 2011, ko je omenjena multinacionalka svoje storitve začela ponujati na stari celini, se je Uber po njegovih besedah zelo prilagodil Evropi. Andrijanič priznava, da so na evropska tla morda stopili nekoliko po kavbojsko. Hitro so se namreč v različnih državah znašli v številnih sodnih postopkih, tožbe so vlagali tako njihovi vozniki kot taksisti. Danes je drugače, saj lahko v Evropi za Uber vozijo samo licencirani vozniki.
Andrijanič ocenjuje, da je do velikega preloma v miselnosti podjetja prišlo pred leti, ko je Uber prevzel generalni direktor Dara Khosrowshahi. To je bil po njegovi oceni trenutek, ko je Uber odrasel v zrelo podjetje: "Ta pristop se je zelo spremenil in s tem sem zadovoljen. Prav dialog in partnerski način delovanja sta mi bila od nekdaj pisana na kožo. Danes se pri Uberju morda počutim celo boljše, kot sem se na začetku."
Večino časa preživi v Oxfordu
Največjo vlogo pri svojem uspehu pripisuje svoji družini. Po rodu je Dolenjec, z mamo je odraščal v Ljubljani, kjer se je tudi šolal. Študij je zaključil na Oxfordu, kjer je magistriral iz javnih politik. V omenjenem britanskem mestu živi še danes, razlog za to pa je njegova zaročenka, ki prihaja iz Indije. Če bo šlo vse po sreči, se bosta jeseni poročila. Spoznala sta se na Oxfordu, kjer je doktorirala iz genetike, danes pa tam vodi zelo uspešen laboratorij. Kljub razpetosti med Anglijo in Poljsko se Andrijanič rad vrača v Slovenijo, ki bo vedno njegov edini dom.