Hitre teste, s katerimi trenutno poteka množično testiranje, je država na ponovljenem razpisu kupila od podjetja Majbert Pharm. Lastnika Amadej Alan Eferl in Klemen Nicoletti, sicer znana iz piramidnih shem, v katere ljudje vlagajo kriptovalute, in shem mrežnega trženja, sta podjetje prevzela letos. Nicoletti je v zadnjih letih sodeloval tudi v kriptoprojektu Coinspace, v katerem naj bi bilo denar izgubilo na milijone vlagateljev po vsem svetu. Marca lani, takoj ob izbruhu prvega vala epidemije v Evropi, pa sta Eferl in Nicoletti v Londonu skupaj z Mariem Pejčićem, ki je leta 2019 na sodišču priznal rop banke v Cerkljah, ustanovila podjetje za dobavo zaščitne opreme MyMask. Ravno Mario Pejčić naj bi bil vezni člen podjetnikov z njihovim investitorjem. To je Janko Jenko, nekdanji generalni sekretar Državljanske liste, sicer pa oče Anje Jenko, partnerke prej omenjenega Pejčića. Jenkovo podjetje PCX Invest je podjetju Majbert Pharm v času podpisa pogodbe z državo posodilo nekaj manj kot 900 tisočakov. Omenjeni naj bi imeli tudi dobre politične zveze pri vladajoči SDS.
Sposojeni denar bosta morala vrniti skupaj z nagrado
V stik z lastnikoma podjetja Majbert Pharm, ki sta sklenila posel s hitrimi testi, sicer nismo uspeli priti. Po objavah na družabnih omrežjih sodeč, se namreč zabavata v Mehiki, smo pa uspeli priklicati Janka Jenka. "Drži, naše podjetje je posodilo 834.000 evrov za financiranje teh hitrih testov," je povedal Jenko in dodal, da je bil denar namenjen izključno temu nakupu. "Naše podjetje se namreč ukvarja s tovrstnimi storitvami. Vlagamo v podjetja, njihove projekte in odkupujemo njihove terjatve. V tem smo videli poslovno priložnost," je še dejal in pojasnil, da so seveda financiranje sklenili pod določenimi pogoji in sredstva so jim namenili šele takrat, ko so bili zagotovljeni vsi pogoji.
"Eden od pogojev je bil tudi, da so bili izbrani na razpisu." Ob vprašanju, ali podjetnike pozna, pa je odgovoril: "Klemna Nicolettija sem spoznal, ko so mi ga predstavili kot nekoga, ki išče podjetje za prodajo medicinskih pripomočkov. Ravno takrat je moj prijatelj podedoval podjetje po pokojni mami. To je bilo podjetje Majbert Pharm. Takrat se je imenovalo le Majbert. Jaz sem potem te ljudi povezal in tako so kupili podjetje," je še pojasnil in dodal, da gre za posojilo in da mu morata podjetnika ta denar tudi vrniti. "Gre za financiranje projekta, in to v obliki posojila. Absolutno denar pričakujem nazaj skupaj z nagrado," je dejal.
Imajo certifikate in dokumentacijo?
Po dobavi testov, ki so bili sicer najcenejši, a naj bi zadostili razpisnim pogojem, so se pojavili dvomi o njihovi ustreznosti, zanesljivosti in kakovosti. Spomnimo, da so se ravno s temi testi zvrstile nekatere težave na terenu. Kot smo poročali včeraj, naj bi se pojavile težave z necelovito opremo in nedelovanjem dela pošiljke. V več primerih naj bi bili pokazali lažen pozitivni rezultat, posamezni testi so imeli deformirano ploščico, od katere je odstopal lakmusov papir, pojavili pa so se tudi pomisleki, ali se ti testi lahko uporabijo za delo na prostem v hladnem vremenu. Na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke so se zato odločili, da sprožijo izredni nadzor zaradi nastalih dvomov. "Zaznali smo nekatere pomisleke glede ustreznosti testov, ki jih je nabavilo ministrstvo za zdravje. Ker gre za aktivnost velikega pomena, ki je lahko povezana s tveganji, smo se odločili za izvedbo nadzora," so nam v odgovoru zapisali na agenciji, ob tem pa niso mogli napovedati, kako dolgo bo postopek trajal.
Dostavljenih manj kot polovica kupljenih testov
Od pol milijona kupljenih hitrih antigenskih testov so jih doslej dostavili 241.350. Od tega so jih 64.650 namenili za množično testiranje, 156.700 za zdravstvene domove in 20.000 testov za testiranje na državnih mejah. Novi razpis za nakup milijona hitrih testov še ni bil objavljen.
V preiskavi ustreznosti testov bo treba preveriti predvsem vse certifikate in dokumentacijo, ki je potrebna, preden lahko test sploh pride na trg. "Zakon o medicinskih pripomočkih določa, kakšne pogoje morajo izpolnjevati tisti, ki izdelek pripeljejo v Slovenijo. Izdelek mora biti registriran na območju Evropske unije. Če izdelek prvič vstopa v EU, pa ga je treba registrirati pri pristojnih organih," pojasnjuje direktorica Združenja proizvajalcev in distributerjev medicinskih pripomočkov Mojca Šimnic Šolinc in dodaja, da obstajajo neke specifike tudi glede na vrsto medicinskega pripomočka. "Če je izdelek že registriran v EU, ti postopki niso potrebni, je pa seveda presoja prepuščena vsaki državi posebej. Ali bo državi, ki je izdelek vpeljala, zaupala ali bo izvedla še dodatne preverbe," je še pojasnila.
Testov pred nakupom niso testirali
Testov, ki so v uporabi za množično testiranje, niso preverjali v laboratoriju. Na fakulteti za farmacijo so sicer testirali dva francoska in dva kitajska testa, vendar ne tega kitajskega, ki je trenutno v uporabi. Tudi predsednica strokovne komisije za hitre teste Viktorija Tomič je pred dnevi za portal Necenzurirano pojasnila, da testov niso preverjali, saj da nimajo kadrovskih možnosti, da bi preverili ustreznost vseh testov, ki so bili ponujeni. Agencija, ki zadevo preverja, podrobnosti še ne razkriva, prav tako nismo prejeli odgovorov z ministrstva v zvezi z nabavo in kvaliteto teh testov. Je pa Gantar spomnil, da je v pogodbi klavzula, ki določa, da se pogodba s ponudnikom razveljavi, če se izkaže, da testi ne bi ustrezali zahtevanim standardom kakovosti.