Posledice ukrajinske krize: Na udaru plin, nafta in žita

Slovenske izvoznike, ki izvažajo v Rusijo in Ukrajino, skrbijo trenutne razmere v obeh državah, nekateri izmed njih pa že čutijo težave pri poslovanju. Nekaj tovornih pošiljk je že obstalo na mejah, povečujeta se nestabilnost dobavnih verig in strah pred še višjimi cenami energentov in surovin. "Gotovo bo dogajanje dodatno vplivalo na volatilnost na trgih energentov, v prvi vrsti na področju zemeljskega plina," meni nekdanji ekonomski svetovalec na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi dr. Denis Mancevič, danes direktor svetovalne službe Herman & partnerji. "Nemčija zaenkrat ne bo nadaljevala s projektom Severni tok 2, trgi se bodo na to odzvali tako, da bodo v naslednjih mesecih predvidevali zmanjšanje dobav. Tako direktnih dobav kot tudi dobav v skladišča. Medtem ko zmanjšani tranzit plina skozi Ukrajino morda še ne bo vplival na letošnjo kurilno sezono, ki se počasi zaključuje, pa bo namreč lahko vplival na zaloge plina v bližini Evropske unije, kar pomeni, da bodo te še manjše, kot so bile v lanskem letu, posledično bodo cene bistveno višje." Ima pri tem Evropa sploh kakšno alternativo, da v kratkem času nadomesti izpad zemeljskega plina, ki bi lahko nastal? "Kratkoročno ne, v naslednjih nekaj mesecih se zanašamo izključno na to, da bo čim prej konec kurilne sezone, s čimer se bo zmanjšal pritisk na dobavo zemeljskega plina. Lahko se zgodi, da bo v Evropsko unijo prišla večja količina utekočinjenega zemeljskega plina (UZP), kar se danes že dogaja, vendar te kapacitete niso zadostne, da bi naslednjo jesen in zimo, pa tudi čez poletje, ko je treba napolniti skladišča, ta manko nadomestili. Gazprom namreč dobavlja okoli 40 odstotkov vsega zemeljskega plina, ki ga uvozijo v Evropsko unijo." V primeru povečane dobave UZP bi šlo po besedah Manceviča v glavnem za UZP iz ZDA in Katarja, pri tem pa poudarja: "V primeru ZDA so izvozniki zasebna podjetja, kar pomeni, da jih ameriška administracija ne more v dogovoru z Evropsko komisijo prisiliti, da izvažajo zemeljski plin v EU. Na tem področju Evropska unija konstantno tekmuje z azijskimi trgi. Na teh pa so bile v preteklem desetletju večje premije, zato se je izvoznikom bolj izplačalo izvažati UZP na Japonsko in v Južno Korejo. Zaradi cenovnih šokov v EU, ki jih vidimo v zadnjih mesecih, pa se je cena v Evropi tako zvišala, da se izvoznikom zdaj izplača izvažati tudi v EU."

Rusko gospodarstvo lahko brez izvoza plina in nafte kolapsira

Od omenjenega plinovoda Severni tok 2, ki so ga pod Baltskim morjem položili od Rusije do Nemčije, so si veliko obetali tudi Nemci, ki so si tako želeli zagotoviti zanesljivo oskrbo s plinom. Zato se odpira vprašanje, za koga je ustavitev projekta v tem trenutku pravzaprav večja sankcija, za Rusijo ali za Nemčijo. "Srednjeročno je to večja sankcija za Nemčijo, saj nemško gospodarstvo že v tem trenutku trpi in prenaša cene energentov, ki so med višjimi v Evropi. Cene zemeljskega plina se bodo zdaj še povišale, posledično pa tudi cene električne energije. Srednjeročno bosta tudi Gazprom in Rusija preživela izpad prodanih kapacitet, a dolgoročno bo brez izvoza zemeljskega plina in surove nafte rusko gospodarstvo kolapsiralo." Ker ni pričakovati, da bi vsi odjemalci v gospodinjstvih in gospodarstvu zamenjali ogrevalni energent, bi lahko bili priča tudi novim angažmajem vlad evropskih držav, ki bodo skušale s subvencijami pomagati zaradi previsokih cen. "V prihajajočih mesecih in čez poletje verjetno ne, bomo pa lahko temu priča jeseni in pozimi, je pa seveda to odvisno od geopolitičnih razmer," še pove Mancevič.

Agroživilske verige stabilne, a odpira se prostor za špekulacije

Dogajanje v Ukrajini bi lahko vplivalo tudi na področje dobave prehranskih surovin, saj sta tako Rusija kot Ukrajina pomembni izvoznici žit. Recimo samo Egiptu in Turčiji 70 odstotkov vsega uvoza pšenice zagotavlja Rusija. "Te verige so relativno konsolidirane, kar se je že pokazalo tudi v epidemiji koronavirusa. V takšnih primerih se potem vpleteni igralci trudijo, da se ne bi zgodilo nič hudega. Težko pa je povedati, do kakšne eskalacije bo dejansko prišlo. Upam, da ne bo res prišlo do vojnega stanja, ki bi lahko vplivalo na transport žit," pravi agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, ki poudarja, da je Ukrajina izjemno pomemben igralec na evropskih trgih z žiti. Ali bi lahko ti pretresi še dodatno vplivali na cenovne pritiske na hrano, ki jih analitiki letos že sicer pričakujejo, v določeni meri pa so se že tudi uresničili? "Prvi trgovalni cikel je že za nami, če pa bo konflikt trajal dlje časa, lahko pride tudi do tega, a je težko kar koli napovedati." Kot še pove Kuhar, je Rusija v odnosu do Evropske unije pomembnejša kot velik odkupovalec evropskega prehranskega blaga. "Čeprav v zadnjem desetletju Putinova administracija izvaja aktivno politiko zmanjševanja te uvozne odvisnosti." Kuhar kljub relativno čvrstim poslovnim verigam agroživilskega sistema opozarja, da bi bile lahko te v dani situaciji podvržene določenim špekulativnim modelom: "Zato je treba biti zelo previden pri takšnih ocenah, tudi za tako majhen trg, kot je slovenski."

V Iskratelu zaskrbljeni, v Perutnini Ptuj ne

V Perutnini Ptuj, ki je del ukrajinske skupine MHP, na vprašanje o tem, kako bi lahko razmere v Ukrajini vplivale na poslovanje družbe, odgovarjajo, da poslujejo povsem neodvisno in da to ne bo vplivalo na njihovo proizvodnjo, ki je v celoti vertikalno integrirana. V Rusijo pa svojih izdelkov na izvažajo.

Drugače je v kranjskem Iskratelu, kjer na ruskem in ukrajinskem trgu skupno ustvarijo več kot 40 odstotkov letne realizacije. "Zaenkrat delamo po načrtih, zavedamo se tveganj v primeru poslabšanja razmer in zaostrovanja ukrepov. Spremljamo situacijo in se ji bomo ustrezno prilagajali. V najslabšem primeru bo ogrožen naš načrtovani obseg poslovanja, lahko pride tudi do zamika izvedbe ali neuresničitve nekaterih projektov," pravi direktor Robert Kuzmič. Med njihovimi večjimi projekti v Ukrajini je trenutno sodelovanje z nacionalnim operaterjem Ukrtelecom pri vzpostavitvi optičnega omrežja na ruralnih območjih. V Rusiji, ki je zanje še pomembnejši trg, pa trenutno delajo na posodobitvi komunikacijske opreme na ruskih železnicah, glavnim ruskim telekomunikacijskim operaterjem dobavljajo tudi večje količine modemov.

Krka se bo prilagodila spremembam
 

Tako Rusija kot Ukrajina sta za novomeško farmacevtsko družbo Krka zelo pomembna prodajna trga. Rusija je bila lani, tako kot v prejšnjih letih, s 322,9 milijona evrov prodaje, kar je bila dvoodstotna rast glede na predlani, Krkin največji posamični prodajni trg. Tudi v Ukrajini pa je s 96,4 milijona evrov prodaje lani Krka dosegla 12-odstotno rast glede na leto 2020. Od lanske skupne prodaje 1,566 milijarde evrov je tako skupina Krka zgolj v Rusiji in Ukrajini imela 419,3 milijona evrov ali 26,8 odstotka celotne prodaje, kar kaže na to, kako pomembna sta omenjena trga za Krko.

Pred mesecem dni je na letni novinarski konferenci predsednik Krkine uprave Jože Colarič v primeru zaostrovanja rusko-ukrajinskega spora izrecno poudaril, da Krka ne bo zapuščala ne ruskega in ne ukrajinskega trga, kakor ni počela že v preteklosti. Še več, ob umiku drugih zahodnih farmacevtskih konkurentov je in bo skušala okrepiti tržne deleže na teh trgih. Krki gre v prid, da ima v Rusiji lastno tovarno zdravil, s čimer imajo status domačega proizvajalca in bi lahko tudi v primeru sankcij EU na področju izvoza zdravil v Rusijo bolj ali manj nemoteno svoja zdravila, sicer proizvedena v Rusiji, prodajali naprej. V Krki so na naša vprašanja glede aktualne situacije med Rusijo in Ukrajino odgovorili: "S poslovnimi partnerji na omenjenih trgih poslujemo v skladu z načrti. Lahko rečemo, da smo tudi v tem delu sveta vajeni kompleksnosti poslovanja. Če pa bo prišlo do korenitih sprememb na trgih, se bomo prilagodili spremenjenim situacijam."