Srečko Klapš
Posledice epidemije koronavirusa so prizadele tudi okoli 16.000 posojilojemalcev v švicarskih frankih (CHF). Njihov položaj so še poslabšali nižji prihodki v zadnjih mesecih in rast tečaja švicarskega franka v primerjavi z evrom, ocenjuje predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik.
Mnogi odlašajo s prošnjo za moratorij
"Težave posojilojemalcev v švicarskih frankih so precej podobne tistim, s katerimi se spopadajo drugi kreditojemalci. Izpad dohodkov nekaterim onemogoča odplačevanje. Mnogi se bojijo rasti tečaja švicarskega franka zaradi krize in še odlašajo s prošnjo za moratorij. Tudi to, da je po lobiranju bank iz prvega predloga zakona umaknjena zahteva, da banke ne služijo s stisko kreditojemalcev, ki je nastala s pandemijo, se nam ne zdi pošteno," je kritičen Sušnik, saj po njegovem moratorij, v katerem se kopičijo obresti, posojilojemalcev ne razbremeni, ampak bodo po izteku odloga plačil kreditnih obveznosti ti soočeni s še višjim dolgom, glede na to, da bodo banke ves čas trajanja odloga obračunavale pogodbene obresti. Prav tako bodo potrošnikom lahko zaračunale stroške odobritve odloga, kar nekatere tudi že počnejo. Da bi to spremenili, so v Združenju Frank pripravili tudi spletno stran (moratorij.si), na kateri zbirajo podpise pod peticijo za pošten moratorij za vse kreditojemalce. Do torka jo je neposredno podpisalo 1608 ljudi.
Konflikt med javnim in zasebnim
Evropska varuhinja človekovih pravic Emily O’Reilly, ki preiskuje pritožbe v zvezi z nepravilnostmi v institucijah in drugih organih EU, je nedavno opozorila na sporno prakso prehajanja vodilnih med javnimi in zasebnimi funkcijami v finančnem sektorju. Adam Farkas, izvršni direktor Evropske bančne agencije, ki zagotavlja bonitetno ureditev in nadzor nad bančnim sektorjem EU, je namreč prevzel mesto direktorja Združenja za finančne trge, lobistične organizacije, ki povezuje velike investicijske banke.
V Združenju Frank na tovrstno problematično prehajanje med javnimi in zasebnimi funkcijami v slovenskem finančnem sektorju opozarjajo že dlje časa. Vlado, državni zbor, državni svet in tudi varuha človekovih pravic pa pozivajo, da naj preprečijo konflikte interesov nekdanjih funkcionarjev finančnih regulatornih institucij. Spomnimo na prehode Franceta Arharja z mesta guvernerja Banke Slovenije na čelo nekdanje Bank Austria Creditanstalt in Združenja bank Slovenije (ZBS), danes pa je gospodarski svetovalec predsednika republike. Aktualna predsednica ZBS Stanislava Zadravec Caprirolo je na to mesto prav tako prišla iz Banke Slovenije.
