Pozivi ob vrhu epidemije: Bodo vitamin D dodajali k hrani kot jod v sol?

Po dolgih razpravah o smiselnosti in učinkovitosti uživanja vitamina D v obliki prehranskih dopolnil so se pred kratkim z javnim pozivom oglasili v Združenju endokrinologov Slovenije. V obsežnem dokumentu z izčrpno navedenimi znanstvenimi raziskavami in podatki so podali svoje predloge, kako in v kolikšnih odmerkih naj bi ljudem dodajali vitamin D ob epidemiji koronavirusa. Zdravniki povzemajo ugotovitve študij, ki so z opazovanjem med novo pandemijo ugotovile povezavo med nizkimi ravnmi vitamina D in pogostejšim zbolevanjem ter hujšim potekom covida-19 oziroma slabimi izidi te bolezni, čeprav "vzročne povezanosti med nizko ravnijo vitamina D in zbolevanjem te študije še ne dokazujejo".

Izrecno navajajo nedavno nacionalno raziskavo Nutrihealth, opravljeno na reprezentativnem vzorcu zdravih Slovencev, starih od 18 do 74 let. Ugotovila je namreč, da ima v jesensko-zimskem obdobju (med novembrom in aprilom) približno 80 odstotkov odraslih Slovencev premalo vitamina D, pri nekaterih je pomanjkanje tudi zelo hudo. "Naša država torej sodi med tiste z izjemno visoko prevalenco pomanjkanja vitamina D," so zapisali.

Zdravniki priporočajo, da bi zdravim odraslim med oktobrom in aprilom dodajali od 800 do 2000 mednarodnih enot vitamina D3 (prav tako otrokom, a manj enot, odvisno od starosti), ogroženim skupinam (kronični bolniki, starejši od 70 let, zdravstveni delavci, svojci obolelih v istem gospodinjstvu, tvegani stiki s pacienti s covidom-19, nosečnice) pa bi ga dodajali v višjih odmerkih in daljše obdobje. Vitamin D3 naj bi dodajali tudi že obolelim, pri katerih bi nadzorovali še koncentracijo v krvi in temu prilagajali dozo.

"Nivo vitamina D tedensko kontroliramo"

Pod poziv z naslovom Priporočila za nadomeščanje holekalciferola (vitamina D3) v obdobjih respiratornih okužb in za nadomeščanje holekalciferola pri posameznikih s covidom-19 so se podpisali prof. dr. Marija Pfeifer, predsednica Združenja endokrinologov Slovenije, asist. Darko Siuka, specialist gastroenterolog Interne klinike UKC Ljubljana, prof. dr. Igor Pravst, vodja raziskovalnega programa Prehrana in javno zdravje ter raziskave Nutrihealth, in prof. dr. Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakulteta Univerze v Ljubljani.

In kako je v praksi? Iz UKC Maribor sporočajo, da vsem bolnikom ob sprejemu v intenzivno enoto za covidne bolnike določijo nivo vitamina D, nato vsem, ki imajo nizke vrednosti, nadomeščajo vitamin D po priporočilih. "Nivo vitamina D nato tedensko kontroliramo. Tak način spremljanja in nadomeščanja vitamina D smo imeli že v prvem valu epidemije. Deležni so ga bili vsi bolniki, ki so se zdravili na covid intenzivni terapiji od marca pa vse do danes." Vitamin D svojim oskrbovancem preventivno dodajajo v mariborskem Domu Danice Vogrinec, je sporočil njegov direktor Marko Slavič. "Že na začetku epidemije smo se dogovorili za vse aktivnosti, ki v največji meri pripomorejo k lažjemu prebolevanju potencialnih bolezni in morda manjši stopnji okuženosti. Odgovor je torej: da, stanovalci prejemajo vitamin D3," je sporočil Slavič.

Za stališče smo prosili tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Po seznanitvi z rezultati študije Nutrihealth so podali pobudo o ustanovitvi strokovne skupine za pripravo nacionalnih smernic za preskrbo z vitaminom D, "saj je glede zagotavljanja vitamina D v populaciji še kar nekaj odprtih strokovnih vprašanj", je odgovoril Samo Belavič Pučnik. "Odprte so različne možnosti, saj se vitamin D od drugih vitaminov razlikuje v tem, da ga le največ četrtino lahko zagotovimo s prehrano, preostalega namreč sintetiziramo sami v koži pod vplivom UVB sončnega sevanja. Ukrepov, ki bi zagotovili oskrbo z njim v populaciji, zato ni možno obravnavati zgolj prehransko, ampak je treba vključiti tudi druge vidike (geografsko lego, letne čase, vedenjske dejavnike, zdravstvena stanja, prehranska znanja). Dodajanje v obliki zdravila ali prehranskega dopolnila je sicer učinkovit ukrep, vendar pomeni le eno od možnosti. Slabost je v tem, da je dodajanje vitamina D prepuščeno posameznikom (tudi v finančnem smislu) in njihovi presoji. Dodajanje vitamina D v hrano je tudi ena od možnosti, ki bodo preučene. Že sedaj obstajajo določena t. i. obogatena živila, ki vsebujejo vitamin D. Eden od že uveljavljenih in dobro delujočih javnozdravstvenih ukrepov je na primer preskrba populacije z jodom preko jodirane soli."

Pri NIJZ opozarjajo na pomembnost enakomerne obravnave vseh prebivalcev Slovenije, zato bi moral ukrep omogočiti, "da se oskrba z vitaminom D po prikazani doktrini lahko zagotavlja vsem prebivalcem, tudi socialnoekonomsko bolj ranljivim skupinam. Na ta način bi se izognili neenakosti pri dostopnosti do vitamina D z vsemi zdravstvenimi posledicami, saj bi priporočilo brez izdelanega sistemsko umeščenega ukrepa povečevalo neenakosti med prebivalci različnih socialnoekonomskih skupin v Sloveniji. Obenem bi s sistemsko umestitvijo ukrepa oskrbe z vitaminom D v ambulanto izbranega zdravnika in njegovega tima zagotovili spremljanje preskrbljenosti posameznika z vitaminom D, saj pri maščobotopnih vitaminih obstaja nevarnost vnosa prevelikih odmerkov." Kako bi to dosegli in predvsem kdaj bi te ukrepe sprejeli, pa niso sporočili.

Tudi v domovih na Koroškem in Celjskem varovancem dodajajo vitamin D

Medtem se po domovih za starejše znajdejo po svoje. "Vnos vitaminov C in D smo pričeli že spomladi, potem ko je združenje zdravnikov, vključno s koordinatorji za Koroško, priporočilo, da je to dobra zaščita za visokorizične kronične bolnike. Ima pomembno vlogo pri imunskih mehanizmih in zaščiti telesa pred okužbo, znižuje pa tudi tveganje za respiratorne okužbe. Še posebno je uživanje vitamina D pomembno v obdobjih, ko je manj sonca in v naravi nismo deležni zadostne količine tega vitamina. V tem obdobju smo uporabnikom vitaminske dodatke, v dogovoru s  hišno zdravnico, redno dodajali, priskrbeli pa smo dodatek z vitaminoma D in C tudi za naše zaposlene," je povedala Dalja Pečovnik, direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem, kjer se je situacija po množičnih okužbah umirila. Varovancem dopolnila predpisujejo zdravniki, v domu jim jih aplicirajo po njihovih navodilih. Nekateri zaposleni jih redno uporabljajo. "Mogoče je tudi uporaba tega vitaminskega dodatka, ki krepi tkiva in kosti ter veča odpornost organizma, pripomogla, da so bili poteki bolezni pri nas bolj blagi. Uporaba tega je bila in je dobra poteza," je še povedala.

Dom ob Savinji v Celju ima 250 varovancev, je pa še vedno eden redkih domov pri nas, kjer med varovanci ni bilo okužbe z novim koronavirusom. "Našim stanovalcem apliciramo D-vitamin po priporočilu novejših raziskav, po katerih se priporoča za vse starostnike za krepitev imunskega sistema preventiven vnos tega vitamina v obliki kapljic od začetka novembra. Pred novembrom pa smo aplicirali D-vitamin stanovalcem, ki so imeli nizke vrednosti D-vitamina v telesu oziroma so imeli diagnozo osteoporoze ali osteopenije. Zaposleni uživajo D-vitamin po lastni želji, jih pa spodbujamo k njegovi uporabi," pojasnjuje direktorica doma Bojana Mazil Šolinc.

Pegazov doma v Rogaški Slatini ima 130 varovancev, doslej pa so imeli 36 okužb. Direktorica doma Kristina Kampuš pravi, da so varovancem začeli dajati D-vitamin, potem ko se je pojavila prva okužba v domu sredi novembra. "Obolelim stanovalcem smo dajali večjo dozo vitamina D. Tudi zaposlenim v domu priporočamo, naj jemljejo D-vitamin za večjo imunost," pravi direktorica doma, ki od konca oktobra nima več v domu nobenega okuženega stanovalca.

Iz SeneCure - doma starejših občanov Vojnik s 169 varovanci (trenutno jih je okuženih 18) sporočajo, da so vitamin D v obliki kapljic varovancem dajali že v prvem, spomladanskem valu epidemije covida-19. Dobili so ga na recept od domskega zdravnika. Vitamine varovanci dobivajo še sedaj. Tudi za zaposlene v skupini domov Senecura v Sloveniji so nabavili D-vitamin. Sanda Gavranovič, regionalna direktorica skupine Senecura Slovenija, ob tem še doda, da pa ne ve, ali ga vsi zaposleni tudi dejansko jemljejo.