"Še pred dvema letoma je Madžarska veljala za napredno evropsko državo na področju zagotavljanja pravic osebam LGBT. Danes je situacija povsem drugačna, ostali smo brez vrste priborjenih pravic. Vsakodnevno smo tarča nestrpne retorike, ki jo v skladu z vladno agendo podpihujejo provladni mediji. Vse to nam v vsakodnevnem življenju povzroča veliko stresa, negotovosti. Vprašanje, katera pravica bo naslednja na udaru v državi, kjer smo priča evidentni razgradnji vladavine prava, je stalnica našega vsakdana. " Tako je le nekaj dni po tem, ko je madžarski parlament potrdil zakon, s katerim je povsem prepovedal vsebine LGBT v izobraževalnih ustanovah in njihovo promocijo v medijih, in le nekaj ur preden se je udeležila parade ponosa v Ljubljani, povzela situacijo pri vzhodnih sosedih 25-letna Viktória Radványi, članica Društva Parada ponosa iz Budimpešte.
Homofobnost že od 2012
V podtonih se je homofobnost Viktorja Orbana, ki uteleša stranko Fidesz in vlado vodi že enajsto leto, po besedah Radvanyijeve, začela kazati že leta 2012, ko so v ustavo zapisali, da lahko zakonsko zvezo skleneta le moški in ženska. "Jasnejša vladna tarča pa smo postali, ko se je propaganda o tem, kako nas ogrožajo migranti, v veliki meri izpela. Najprej so univerze ostale brez akreditacij za študije spolov, v prvem valu epidemije pa je vlada po 20 letih transspolnim posameznikom onemogočila, da bi spremenili ob rojstvu določen spol in to spremembo vnesli v dokumente. Tudi za to, da so zavrnili pristop k Istanbulski konvenciji, smo jim prišli prav kot grešni kozli. Orbanova vlada je odločna nasprotnica enakopravnosti žensk in moških, a so se pri zavračanju konvencije sklicevali na to, da v enem stavku piše, da je do pomoči v primeru domačega nasilja upravičen vsak, ne glede na spolno usmerjenost. Torej tudi osebe LGBT. Zdaj so prepovedali še vsebine LGBT v izobraževalnih institucijah, prav tako mediji ne bodo mogli predstavljati tovrstnih vsebin."
V učbenikih LGBT ne obstaja
Tako se zdaj aktivisti, nevladne organizacije in njihovi pravni zastopniki ukvarjajo z vprašanjem, kaj vse je razumljeno kot propaganda, saj je zakon glede tega nejasen. "Ljudje bodo zelo previdni, saj jih lahko doleti kazen, če bodo pristojni ocenili, da propagirajo vsebine LGBT. Šole so se že zdaj izogibale temu, da bi nas vabile k predstavitvi vsebin LGBT, v zadnjem času pa se je situacija še poslabšala," pravi Radványijeva in pojasni, da je v času, ko je sama hodila v srednjo šolo, v učbenikih še lahko prebrala nekaj stavkov o teh temah. Zdaj v njih o tem ni zaslediti niti besede.
"Biti oseba LGBT na Madžarskem je tako iz leta v leto težje. Še težje je mladim, ki živijo v manjših krajih, na ruralnih območjih, saj so stereotipne predstave o gejih in lezbijkah še močno prisotne, in številne je strah razkriti se." Tudi Viktoria Radványi, ki je odraščala v majhnem kraju na severovzhodu države, se je razkrila šele po prihodu na študij v Budimpešto. "Že res, da je prestolnica liberalna, a tudi tukaj moramo biti osebe LGBT nenehno na preži. Ko se s punco sprehajava po mestu z roko v roki, nenehno spremljava, ali naju kdo sovražno gleda. Po eni strani želiva biti v oporo mladim, ki nimajo toliko poguma, da bi se razkrili, ali celo menijo, da so sami na svetu, po drugi pa morava skrbeti za svojo varnost. In tako znava že brez besed oceniti, kdaj je dobro, da se ne drživa za roke."
Moteči, ker preusmerjajo pozornost
Na vprašanje, zakaj so pripadniki skupnosti LGBT moteči za vlado, odgovarja: "zato, da pozornost javnosti preusmeriš od dejanskih problemov, kot so nizke plače, revščina, katastrofalno stanje v izobraževanju in zdravstvu, ustvariš namišljene probleme in namišljenega sovražnika. In če imaš neobstoječ problem, kot je denimo ta, da se nam očita, da želimo z izobraževanjem o raznolikosti spreobračati otroke v osebe LGBT, se lahko pohvališ, da si ga rešil." Zaradi nenehnega strahu in negotovosti številni iz skupnosti LGBT razmišljajo o odhodu iz države. V skupnosti se sicer pripravljajo na vse možne scenarije glede uveljavitve omenjenega zakona. "Ne bomo se predali. Če ne bo šlo drugače, bo nujna civilna nepokorščina." Če je v preteklosti še upala, da se bo na številne kršitve odločno odzvala Evropska komisija, je v zadnjem letu to upanje izgubila. "Samo sami si lahko priborimo in izborimo pravice. Solidarnost med različnimi manjšinami in skupinami je pri tem boju ključna."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
