Pred evropsko-balkanskim vrhom na Brdu pri Kranju: Na Zahodnem Balkanu narašča evroskepticizem

Slovenija bo v okviru predsedovanja Svetu Evropske unije jutri in v sredo gostila vrh EU-Zahodni Balkan. Vrhunsko srečanje najvišjih predstavnikov unije in kandidatk za članstvo je imela v svoji agendi že Hrvaška, ki je predsedovala Svetu EU v prvi polovici preteklega leta, a je zaradi izbruha pandemije teklo zgolj preko video povezave. Letos bo drugače, na Brdu pri Kranju pričakujejo predsednike ali premierje vseh šestih zahodnobalkanskih držav kandidatk za članstvo v uniji pa tudi predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen. Formalni gostitelj srečanja, ki pomeni enega od vrhuncev slovenskega predsedovanja, je predsednik vlade Janez Janša.

Najprej poglobitev evropske povezave, šele nato širitev

Donedavni visoki predstavnik za Bosno in Hercegovino, avstrijski diplomat Valentin Zdravko Inzko, ob tem meni, da se države Zahodnega Balkana za vstop v EU pripravljajo na različne načine: "To počnejo predvsem vsaka zase in razlike so precejšnje. Črna gora je, recimo, z EU odprla že veliko število pogajalskih poglavij in nekatere je (provizorično) tudi že zaprla. Najmanj napredka pa vidimo na Kosovu, kjer nimajo niti brezvizumskega režima. Bosna in Hercegovina bi medtem na enem specifičnem področju že lahko bila del EU - njena valuta je ena najstabilnejših, brez inflacije in tečajnih nihanj, saj je ta njena konvertibilna marka strogo vezana na evro."

Toda ob tem se Bosna in Hercegovina sooča z novimi delitvami. Bivši predsednik Republike srbske (RS) Milorad Dodik in sedanji predstavnik bosanskih Srbov v tričlanskem predsedstvu BiH je minuli teden spet posredno napovedal odcepitev od Bosne, ko je zagrozil z oblikovanjem vojske RS. Zadnja nejevolja bosanskih Srbov je povezana prav z zakonom o sankcioniranju zanikanja genocida v Srebrenici, ki ga je pred sklepom dvanajstletnega mandata podpisal prav Inzko. "Kar se tiče kazenskega zakona o prepovedi negiranja genocida in prepovedi poveličevanja vojnih zločincev, je situacija preprosta. Direktiva EU iz leta 2008 namreč zahteva ravno to. Poleg tega sem dal domačim akterjem dovolj časa, da ukrepajo sami. Vendar so vsi poskusi propadli. Istočasno je prišlo do eskalacije poveličevanja pravnomočno obsojenih vojnih zločincev. Celi šolski razredi so se slikali pred grafiti vojnega zločinca Ratka Mladića. Hvala bogu, po podpisu zakona smo priča drastičnemu upadu poveličevanja vojnih zločincev in negacije genocida. Tako vsaj poročajo institucije, ki tam izvajajo monitoring. Zame je to bilo predvsem civilizacijsko vprašanje in konec koncev mi je odločitev narekovala tudi moja vest. Cilj pa ni kazen, temveč katarza, novo, drugačno razmišljanje o svoji preteklosti," pojasnjuje Inzko.

Inzko takole razmišlja o širitvi EU na Zahodni Balkan: "Balkanske države so dobile zagotovilo o evropski perspektivi davnega leta 2003 v Solunu. Članstvo pa se vedno bolj oddaljuje. To je napaka. Perspektiva mora biti dosegljiva. Pomisleke zaradi širitve imajo nekatere zahodne države, ki so bile med ustanoviteljicami EU. Nočejo namreč uvažati problemov. Najprej tudi želijo poglobitev evropske povezave, šele nato širitev. Po moje pa Evropa ne bi bila celovita brez balkanskih držav. Po Afganistanu bi se morali še bolj truditi, da uredimo naše dvorišče, saj se naša varnost začenja na Balkanu. Pomislite samo na tihotapljenje orožja, ljudi ali mamil. Vse gre preko Balkana. Stabilen Balkan je v našem lastnem varnostnem interesu. Zato mora Balkan postati del Evrope, ko bodo pogoji, kot je vladavina prava, izpolnjeni."

Veliko obljubljali, a tega nismo izpeljali

Evropska poslanka Tanja Fajon vodi mešano delegacijo Evropskega parlamenta in Srbije in je tudi posebna sopredstavnica Evropskega parlamenta za Zahodni Balkan. V svojem prvem evroposlanskem mandatu je bila tudi poročevalka v Evropskem parlamentu za odpravo vizumov za pet držav Zahodnega Balkana. Za Srbijo, Črno goro in Makedonijo so vizumski režim z EU odpravili v prvem valu, v drugem pa še za Bosno in Hercegovino in Albanijo. "Kosovo pa je taka nesrečna zgodba. Kosovo je že leta nazaj dobilo zeleno luč, ampak brezvizumskega režima še kar nima," opozori sogovornica.

Na meji Kosova s Srbijo je spet prišlo do zaostrovanja, čeprav sta konec minulega tedna državi po dveh dnevih pogajanj le dosegli dogovor o končanju zadnjih napetosti. Opaziti je sicer, da EU podpira srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ker je pač Srbija največja država na Zahodnem Balkanu. Toda kritiki, predvsem srbska opozicija, to podporo imenujejo prizadevanje za stabilokracijo in ne za demokracijo. Težave na kosovsko-srbski meji, Dodikove izjave in še nedavni incidenti ob ustoličenju novega črnogorskega metropolita Srbske pravoslavne cerkve Joanikija na Cetinju morda kažejo, da stabilokracija ne uspeva več povsem.

"Vse te tenzije moramo gledati tudi v odsotnosti prepričljive širitvene politike v EU," pravi ob tem Tanja Fajon in nadaljuje: "V EU smo veliko obljubljali, a tega nismo izpeljali. Zato na Zahodnem Balkanu narašča evroskepticizem. Kosovo je torej izpolnilo pogoje, opravili so celo demarkacijo meje, pa ni dobilo odprave vizumov. Severni Makedoniji in Albaniji se še kar odmika začetek pogajanj o priključitvi. Pri čemer je Skopje storilo zgodovinski preobrat s spremembo imena v Severno Makedonijo. Oba premierja, makedonski Zoran Zaev in grški Aleksis Cipras, sta skušala stabilizirati regijo in sta tvegala ves svoj politični kapital in kariero. In Cipras ni več premier, Zaevu pa se tudi strašno maje stolček. Ne vem, kaj se bo zgodilo, če do konca leta ne pričnemo pogajanj. Pri čemer niti še ni umaknjen bolgarski veto do Severne Makedonije. Kaj bo še tisti korenček, ki bi pritegnil omenjeni državi?"

Regija čuti odsotnost kredibilne širitvene politike

"Samo logika odpiranja in zapiranja poglavij ni več tako otipljiva, da bi ljudje videli napredek. Ne verjamejo več EU," opozarja Fajonova. "Močna vzpodbuda je sicer bila z nedavnim obiskom odhajajoče nemške kanclerke Angele Merkel v regiji. Konec minulega tedna sta bila tam še predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in predstavnik EU za Zahodni Balkan Miroslav Lajčak. Toda stopnjevanje teh aktivnost samo kaže, da regija čuti odsotnost kredibilne širitvene politike. Te države izgubljamo, zavoljo tega postajajo širši geopolitični poligon različnih interesov drugih sil. Največji sod smodnika pa je po moje v Bosni in Hercegovini. V tej nefunkcionalni državi je stičišče vseh teh težav." Tanja Fajon pozdravlja iniciativo Odprti Balkan o brezcarinskem povezovanju na Balkanu, ki jo zagovarja tudi Srbija, čeprav je to "v bistvu nadomestek za schengenski režim, ki ga te države še ne bodo kmalu učakale. A je dobrodošlo, če lahko med sabo te države zbujajo upanje in sodelovanje. Skupaj bodo tako lahko tudi močnejše v odnosu do EU."

Slovenija po osamosvojitvi ni kazala velikega interesa za ta del Evrope, ker je hotela svetu nekako dokazati, da ne sodi tja. V času porasta suverenizma v številnih članicah EU je videti, da bi z vstopom zahodnobalkanskih držav ta trend lahko dobil okrepitev. Slovenija zdaj nastopa kot tista članica EU, ki si ta voz Zahodnega Balkana želi najbolj potegniti naprej. Ugledni britanski časnik Financial Times je pisal, da bo Slovenija na omenjenem vrhu skušala državam aspirantkam za članstvo le-to obljubiti do leta 2030.

Tanja Fajon je skeptična: "Dvomim,da nam bo uspelo, čeprav nam Francija pri tem naporu zelo pomaga. Predsednik Emmanuel Macron mora doseči kakšen pomemben uspeh še pred francoskimi volitvami prihodnje leto. Po njih bo pa že prepozno za kakšen premik, saj je sicer Francija do širitve še zmerom zadržana in bolj toga." Bi lahko pomagala zamisel predsednika Boruta Pahorja o zahodnobalkanskem velikem poku širitve? "Take ideje so se pojavile že večkrat. Če bi zrli samo politično, bi bil tak pok, če bi bile države pripravljene za včlanitev, najbolj eleganten. Toda realni problem je, da so te države na zelo različnih stopnjah teh priprav," še pove Tanja Fajon.