Pred kongresom: Levica bi bila koalicijski partner v novi vladi, a svojim načelom se ne bodo odrekli

Na sobotnem kongresu v Sežani bodo v Levici potrjevali novi program stranke in volili novi svet stranke. To bo hkrati tudi prvi korak v volitve izvršnega odbora in koordinatorja stranke, ki bodo sledile v približno dveh tednih po kongresu. Da bo spet kandidiral za omenjeno funkcijo, že napoveduje Luka Mesec, ki ta položaj zaseda od junija 2017. Ali bo imel protikandidate, za zdaj ni znano, je pa po navedbah Mesca "zanimanje za svet stranke ogromno".

Poudarek tudi na zeleni politiki

Na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2018 je Levica dobila devet poslancev ali tri več kot na volitvah leta 2014, ko se je kot koalicija Združena levica prvič prebila v državni zbor. Poslansko skupino in stranko je sredi lanskega marca zapustil Franc Trček in se nato pridružil poslancem SD. Levica, ki nagovarja tudi najšibkejše družbene skupine in volivce, ki se zavedajo vseh anomalij liberalnega kapitalizma, želi po besedah Mesca na kongresu med drugim "postati stranka, ki bo oblikovala okvir zelene politike v Sloveniji".

Ena od prvih potez stranke po preboju v parlament je bila tudi uvedba parlamentarne preiskovalne komisije o gradnji TEŠ 6. "Bili smo prva stranka, ki je izpostavila problem v Anhovem, ki se je borila proti frackingu v Prekmurju. Bili smo proti gradnji hidroelektrarn na reki Muri in to smo tudi izključili iz koalicijske pogodbe z vlado Marjana Šarca leta 2018," razlaga Mesec in poudarja, da so aktivno sodelovali tudi pri zbiranju podpisov za referendum o zakonu o vodah.

Na vprašanje, ali je to njihov odziv na novo zeleno stranko, ki jo je nedavno ustanovil nekdanji okoljski minister v Šarčevi vladi Jure Leben, Mesec odgovarja: "Na kongresu bi radi poudarili, da smo vedno bili tudi zeleni in da smo v zadnjih sedmih letih, odkar smo v parlamentu, delovali kot edina zelena stranka."

Volitve si želijo čim prej

V državnem zboru jasne večine trenutno nimata ne koalicija ne opozicija, v zraku visi tudi možnost predčasnih volitev. Mesec pravi, da bi si v Levici volitev želeli čim prej in ne šele v začetku leta 2022, kot je predlagal vodja poslancev SD Matjaž Han:

"Mene ne skrbi, da aktualna vlada ne bi pustila pečata Slovenije v EU, skrbi me ravno obratno, da bomo pečat dobili, ampak da bo ta pečat kot žig z razbeljenim železom, ki se ga še dolgo ne bomo znebili oziroma bo morala Slovenija nekajkrat zamenjati kožo, da bo Evropa pozabila, kaj smo leta 2021 med predsedovanjem počeli, če ta vlada ostane."

O združevanju z drugimi strankami ne razmišljajo, vendar pa Mesec meni, da bi bilo pred volitvami smiselno razmišljati o predvolilnem dogovoru, da bi se izognili zmedi: "Ne govorim o koaliciji v smislu, da bi si med seboj razdelili volilne okraje ali karkoli podobnega, ampak kot zelo jasen dogovor med strankami, da bomo postavili vlado in s tem dali zelo jasen signal volivcem, da če volijo kogarkoli od nas, to pomeni, da volijo ekipo, ki bo postavila alternativo trenutni vladi."

Po njegovi oceni bo namreč na volitvah kar nekaj novih strank, ki jih premier in prvak SDS Janez Janša "ustanavlja kot satelite, zato da bi ustvaril zmedo". "Z oblikovanjem predvolilnih koalicij bo treba pokazati, kdo predstavlja en blok in kdo predstavlja drugi blok, in na podlagi tega, kateri blok bi volili, bi se potem oblikovala vlada," pojasnjuje koordinator Levice.

Svoji identiteti se ne bodo odrekli

Levica je prejšnjo Šarčevo vlado dobro leto dni podpirala kot zunajkoalicijska partnerica, v takratni desni opoziciji so ji očitali celo nadkoalicijski položaj. Nekaj mesecev po tem, ko je njegova manjšinska koalicija izgubila podporo Levice, je Šarec odstopil. Če bo po naslednjih volitvah prišlo do oblikovanja nove leve vlade, so, kar se tiče Levice, "tokrat razmere zrele za polnopravno sodelovanje", pravi Mesec, a hkrati dodaja, da se antisistemski in protikapitalistični noti ne bodo odrekli. Da je stranka zmožna sodelovati, sklepati kompromise in se obnašati državotvorno, so po njegovih besedah pokazali že znotraj KUL.

Da si četverica strank zaradi razlik sicer zna hitro skočiti v lase, kaže tudi izjava poslanca Levice Mihe Kordiša, ki je poslancem SD oktobra lani ob sprejetju zakona o obrambi očital "kolaboracijo s fašistoidno Janševo vlado". Mesec pojasnjuje, da se za neprimerne izjave običajno javno opravičijo in se o njih pogovorijo, a da posamičnih zdrsov v opoziciji ne moremo primerjati s tem, kar počne aktualna vlada. "V tem primeru so provokacije, ustvarjanje škandalov in razdvajanje ljudi dobesedno politična strategija. Tam podžiganje sporov, nižanje standardov in zdraharstvo niso napaka, pač pa modus operandi," meni Mesec.