Stanislav Vidovič, slovenski veleposlanik v Washingtonu, naj bi jeseni predčasno končal svoj mandat. Po naših virih naj bi bila odločitev o odpoklicu Vidoviča sprejeta in politično usklajena, postopki pa naj bi bili tudi formalno stekli. Načrt vrha ministrstva za zunanje zadeve, ki ga vodi Anže Logar, naj bi bil, da bi rošado izvedli čim prej, a, kot kaže, bo vse skupaj trajalo še do ponovnega odprtja slovenskega veleposlaništva v Dublinu. Vidovič naj bi se namreč iz ZDA preselil neposredno na Irsko in tam nadaljeval veleposlaniško službo. Ponovno odpiranje predstavništva na Irskem je v polnem teku, v nekaj tednih naj bi uradna Ljubljana tja že poslala odpravnika poslov. Prve informacije, da je njegov ameriški položaj negotov in bi lahko bil zamenjan, je pred kratkim objavil Dnevnik.
A zakaj predčasni odpoklic, če vemo, da redni mandat Vidoviču v ZDA - tja je bil napoten pod Cerarjevo vlado, ko je diplomacijo vodil Karl Erjavec, z mesta generalnega sekretarja MZZ - poteče prihodnjo pomlad? Več diplomatskih virov nam je dejalo, da z Vidovičevim delom prek luže ni bil najbolj zadovoljen nihče. Niti sedanja garnitura ministra Anžeta Logarja niti prejšnja Mira Cerarja. A to očitno ni zadosten razlog, da ne bi Vidovič še naprej ostal na veleposlaniškem položaju na tujem. Vendarle gre za izkušenega, pretkanega diplomata z močno politično zaslombo, nazadnje je bil ustanovni član SMC, stranke, ki je vodila Cerarjevo vlado, bila je v Šarčevi in je tudi koalicijski partner v tretji vladni posadki Janeza Janše. Že jeseni naj bi se na Vidovičevo mesto v Washington preselil Tone Kajzer, državni sekretar na MZZ, nekdanji veleposlanik na Finskem in Danskem. Postopki imenovanja novih veleposlanikov so do pridobitve agremaja države gostiteljice tajni, zato jih MZZ ne komentira. Veleposlanike sicer formalno postavi in odpokliče predsednik republike.
Ima Kacin kakšen dogovor?
Kajzer velja za dolgoletnega zaveznika in zaupnika Janeza Janše, neuradno se sliši, da je tudi v trenutni konstelaciji na MZZ nekdo, preko katerega ima premier kontrolo nad dogajanjem, tudi nad Logarjem. Je nedvomno proameriško usmerjen, Janševa vlada pa je večkrat v besedah in dejanjih potrdila, da se bo slovenska zunanja politika močneje naslanjala na transatlanstko partnerstvo. In tukaj Janša in MZZ na eni strani ter Vidovič na drugi gotovo niso bili povsem na isti valovni dolžini. Iz SDS je bilo marsikatero kritično o Vidoviču slišati že v času, ko je bila Janševa stranke še v opoziciji. Ena od zgodb, ki je dvignila kar nekaj prahu, je bila objava pisanja med Vidovičem in nekdanjo poslanko SMC Jasno Murgel, ki jo je slovenski veleposlanik med službenim obiskom v ameriški prestolnici napotil na javni prevoz, namesto da bi ga zanjo organiziralo veleposlaništvo.
Je Erjavec dobil ponudbo?
V naslednji večji rotaciji v diplomatsko-konzularni mreži bo tudi veleposlaniško mesto v Belgiji. Po neuradnih virih naj bi aktualna vlada prek posrednikov potipala nekdanjega šefa diplomacije Karla Erjavca, ali bi ga to zanimalo. Erjavcu, dolgoletnemu predsedniku Desusa, Aleksandra Pivec pripisuje veliko vlogo pri razkolu v stranki. Z morebitnim odhodom v tujino bi imel Erjavec manj vzvodov in interesa. Iz političnega in javnega življenja se je po porazu na kongresu sicer uradno umaknil in tudi izjav ne daje.
Vrnitev na Irsko
Slovenija se z odprtjem veleposlaništva diplomatsko vrača v Dublin. Gospodarska kriza, ki je bila posledica zloma ameriške banke Lehman Brothers in je nato pljusknila po vsem svetu, in posledično varčevanje, tudi v diplomaciji, je odnesla tudi veleposlaništvo na Irskem, skupaj z Lizbono, Stockholmom in Helsinki. Ponovno odprtje nekaterih veleposlaništev je že lani začela načrtovati Šarčeva vlada, med novimi predstavništvi pa naj bi bila še tista na Portugalskem, Švedskem, v Maroku in Južni Koreji. Na načrte lahko še vpliva koronavirusna kriza, po nekaterih napovedih je pričakovati proračunske reze tudi v diplomaciji.
Predčasne menjave so redke. A se dogajajo
Predčasne menjave veleposlanikov so v diplomaciji redke, nemalokrat pri državi gostiteljici ne pustijo najboljšega vtisa, pogosto so namreč povezane s političnimi ozadji ali pa aferami. A prav Vidovičev predhodnik v Washingtonu dr. Božo Cerar je bil eden tistih, ki sodijo med te. Cerarjeva vlada se je pomladi 2017 odločila za njegov predčasni odpoklic, uradno z razlogom, da je bilo v pripravah na odločitev arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško, ki se jo je tedaj čakalo, v ZDA čim prej treba poslati novega veleposlanika. ZDA pa naj bi bile pri implementaciji odločbe zelo pomembne. Cerarjev mandat se ni skrajšal bistveno, le za nekaj mesecev. Tudi Vidovič bo oddelal glavnino.
Padli po aferah
Maja 2014 je Karl Erjavec odpoklical veleposlanika v Avstraliji Milana Balažica. Erjavec je tedaj dejal, da je veleposlanik izgubil zaupanje, zato niso več izpolnjeni objektivni pogoji, da bi nadaljeval delo. Balažic se je znašel v aferi, ko se je na odprtju konzulata v Melbournu pojavil Nicholas Oman, pri čemer je prisotnost obsojenega pedofila razburila številne avstralske Slovence. Leta 2008 je bila s položaja v Sarajevu odpoklicana Nataša Vodušek, ki se je zapletla v prometno nesrečo, pri čemer naj bi bila pod vplivom alkohola. Po pravnomočno sodbi ljubljanskega okrajnega sodišča, ki jo je obsodilo zaradi povzročitve nesreče iz malomarnosti, je dobila odpoved. MZZ je zato tožila, a na koncu izgubila.
Kosova odšla sama
Pred kratkim je mandat hitreje od načrtov sklenila Marta Kos, veleposlanica v Švici, ki pa je odstopila sama. Znano pa je, da je MZZ prej odredilo izredni inšpekcijski nadzor nad njenim delom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
