Predvolilne strategije: Tudi s tujo pametjo do slovenskega volivca

V parlamentarnih strankah poudarjajo, da bodo kampanje za naslednje državnozborske volitve zasnovali sami, vendar imajo nekatere tudi stike s tujino.

SD tudi z zmagovitimi Nemci in Američani

"Načrt kampanje, vsebine, organizacija dogodkov in akcij, tedenska izobraževanja, oblikovanje in produkcija vseh materialov ter celotna digitalna kampanja stranke so v celoti delo naših ekip," pravijo v SD. Ob tem dodajajo, da je v snovanje njihove politične strategije vpet širok krog strokovnjakov in aktivistov, tesno in partnersko sodelujejo tudi z nemškimi socialdemokrati (SPD), ki so zmagali na septembrskih parlamentarnih volitvah v Nemčiji, in s svetovalno skupino ameriških demokratov, ki je delala tudi z zmagovalcem zadnjih ameriških predsedniških volitev Joejem Bidnom.

Da bodo kampanjo tudi tokrat zastavili znotraj stranke, poudarjajo v Levici: "Stavimo na lastno znanje, kolektivno delo in vsebine, na katere opozarjamo." Ob tem dodajajo, da ne najemajo zunanjih svetovalcev in marketinških agencij na področju komunikacij in odnosov z javnostmi. V LMŠ se bodo prav tako naslonili zlasti na lastne resurse in finančne vire, ki so jim na razpolago. Da se bodo pri kampanji zanašali na lastne sile in pamet, poudarjajo v SNS, medtem ko v SAB pojasnjujejo le, da so na volitve pripravljeni kadrovsko, finančno in programsko.

V SDS molčijo, v NSi tudi s preizkušenimi

V SDS načrtov glede kampanje ne razkrivajo, v NSi pa poudarjajo, da je za zdaj zamišljeno, da bodo kampanjo zasnovali znotraj stranke. Na vprašanje, ali drži, da sodelujejo s komunikacijskim in marketinškim svetovalcem Igorjem Arihom, ki je s soprogo Tijano Arih svetoval tudi nekdanjemu premierju Miru Cerarju, tako kot za SMC pa je kampanje snoval tudi za Zorana Jankovića in Lojzeta Peterleta, je generalni sekretar NSi Robert Ilc odgovoril, da z Arihom od projekta do projekta sodelujejo pri kreativi in dizajnu, denimo ko gre za jumbo plakate, medtem ko samo kampanjo pripravljajo v stranki. Pri kampanjah številnih slovenskih politikov je sodeloval tudi Stojan Pelko, ki je med drugim svetoval SMC in Jankoviću, danes pa sodeluje s pobudnikom koalicije KUL Jožetom P. Damijanom.

Pri stranki Konkretno in gibanju Povežimo Slovenijo sta glavna stratega Miloš Čirič in Sebastjan Jeretič, ki je vodil kampanjo SD in Boruta Pahorja pred volitvami leta 2008. Ko gre za večje marketinške agencije, kot so na primer Luna, Futura in Pristop, naj bi se te pred približno desetimi leti začele umikati stran od političnih strank. Razlogov za to naj bi bilo več, ne nazadnje tudi neplačani računi, danes pa naj bi njihovo vlogo prevzele manjše agencije oziroma posamezni svetovalci.

Delati za stranke ni več stvar prestiža

Profesor na FDV, partner v skupini Herman & partnerji in nekdanji soustanovitelj Pristopa Dejan Verčič na vprašanje, koliko so v kampanjah političnih strank še prisotni profesionalni strategi in načrtovalci kampanj, odgovarja, da politika pri nas ni gosposki posel. "V Sloveniji smo politični prostor tako umazali, da se ga skoraj vsi, ki lahko delajo kaj drugega, izogibajo – kar je zelo slabo in nevarno. Včasih je bilo delati za politične stranke stvar prestiža, že dlje časa pa ni več tako," pravi Verčič. Tudi tujci, ki jih pri nas v kampanjah ni malo, se po njegovih besedah trudijo ostati čim bolj nevidni.

"Janez Drnovšek ni skrival sodelovanja s francoskim komunikacijskim velikanom Jacquesom Seguelajem, danes pa se tudi tujci pri nas v volilnih kampanjah trudijo gibati pod radarjem javnosti," razlaga Verčič. Ko gre za tujce, naj bi bili pri nas že v preteklosti aktivni Američani. Medtem ko v SD ne skrivajo, da sodelujejo s svetovalci demokratov, ima SDS kontakte pri Mednarodnem republikanskem inštitutu (IRI) pod vplivom republikancev. Medtem ko je Cerarju in Alenki Bratušek pred leti svetoval Izraelec Asaf Eisin, so se pri SMC pred združitvijo z GAS obrnili na hrvaškega strokovnjaka za politični marketing Borisa Maleševića, ki je tudi avtor imena in dizajna nove stranke Konkretno. Malešević je na Hrvaškem med drugim delal tako za Andreja Plenkovića kot tudi za Zorana Milanovića.

Volivci smo lačni poistovetljivih vrednot

Nekdanji kreativni direktor Pristopa Aljoša Bagola pravi, da so za pritegovanje politične pozornosti nekoč zadoščali kakovostni programi in karizmatični voditelji, ki so jih vsaj deklarativno udejanjali, s pomočjo političnih komunikatorjev pa so svoje stranke spreminjali v "blagovne znamke s poistovetljivimi stališči in jasnimi vrednotami".

Po njegovih besedah je demokracija v času družbenih omrežij postala emokracija: "Podvržena vznemirljivim, banalnim in vulgarnim čustvom, politika zdaj pozornost nase usmerja s čislanjem krega, ravsa in razdora." Preprostost algoritemskih funkcij je po njegovih besedah marsikatero stranko opogumila v prepričanju, da se politični program danes lahko "destilira v 140 znakov tvita, skupek lepih podob na instagramu in kakšno surovo postreženo opazko nasprotnikom na facebooku". To ni tako, poudarja Bagola in dodaja, da ljudje nezavedno težimo k zgodbam, iskanju smisla in sodelovanja, zato se bodo na vrh spet zavihtele politične znamke in osebnosti, ki to znajo zagotoviti: "To pomeni konec populističnega rokohitrstva in streljanja z boka, kot smo bili tega vajeni pri Trumpu, ki je v navdih tudi marsikomu pri nas, in več sodelovanja s svetovalci, strokovnjaki in predvsem volivci, ki smo lačni poistovetljivih vrednot."

Iskati nove poti do občinstva

Antropolog Dan Podjed pojasnjuje, da sta facebook in twitter danes preživeti orodji: "Twiter je tisto glavno orodje, ki ga politiki uporabljajo za svoje besedne duele. Mislim, da ljudi to enostavno več ne prepriča. Predvsem na twitterju sta se pri nas ustvarila dva bloka, ki se z besedami obstreljujeta na daljavo in ki se ne pogovarjata med seboj, ampak komunicirata samo še predvsem znotraj svojega mehurčka. Pridobiti neke nove volivce na ta način se mi zdi zelo utopično." Na vprašanje, ali to pomeni, da bo kampanja pred volitvami v večji meri klasična kot pa digitalna, pa Podjed odgovarja, da bodo morale stranke iskati inovativne rešitve in nove poti do občinstva. "Problem je, ker smo še vedno v primežu pandemije, zaradi katere ne moremo priti skupaj. Še vedno komuniciramo predvsem na daljavo, ampak vseeno bi bilo najbolj prepričljivo, če bi nekdo znal zbobnati ljudi skupaj, torej da bi nastalo neko fizično gibanje. To bi bil lahko tisti prelomni trenutek v kampanji," ocenjuje Podjed.