Dobro leto pred rednimi državnozborskimi volitvami je predvolilna kampanja vladajoče SDS v polnem pogonu. "Samo danes se nam je v okviru akcije #GradimoSlovenijo pridružilo preko 100 novih članic in članov. Postani še ti član naše velike družine SDS," je pred dnevi tvitnil predsednik vladajoče SDS in premier Janez Janša. "Za največjo stranko vidimo, da izvaja permanentno volilno kampanjo, to, kar zdaj počnejo z anketami, jumbo plakati in vzporednimi profili, ni za njih nič novega. Tisto, kar je vprašanje, je, ali računajo na predčasne volitve ali ne. Rekel bi, da ne, ker to ni v njihovem interesu, vendar pa želijo biti pripravljeni, ker tudi ni popolnoma jasno, ali lahko z manjšinsko vlado vendarle zdržijo do rednih volitev," ugotavlja raziskovalec in profesor s Fakultete za družbene vede v Ljubljani dr. Samo Uhan. Prepričan je, da že vstopamo v predvolilno obdobje, stranke pa so pretežno še brez jasno začrtanih poti.
Oslabljena SMC za župansko mrežo
"Delamo vse, kot da bodo redne volitve maja 2022, je pa res, da mora biti taka stranka vedno pripravljena na možnost predčasnih. Za nas ne bi bilo to nič novega, se znamo hitro organizirati, prilagoditi in procese maksimalno pospešiti. Če je to dejstvo, je to dejstvo in smo vsi na istem," nam je sicer pojasnil glavni tajnik NSi Robert Ilc, ki pravi, da bodo tematsko na volitvah najverjetneje stavili na zdravstvo. Pred časom so začeli že z evidentiranji kandidatov, ne izključujejo, da bi tudi letos pripravili kampanjo, podobno lanski Verjamem. Novačenje članov s pomočjo pošte pa si, tako Ilc, težko privoščijo, ker to "precej stane". Plakati, oglasi, slogani, in kar je elementov volilne kampanje, pridejo pozneje na vrsto tudi za SMC, nam je povedal strankin generalni sekretar Miha Rebolj: "Ta hip je za nas pomembneje, da krepimo dialog na terenu, da slišimo odzive ljudi, ki vidijo politiko drugače od nas, ki smo vanjo vpeti 24 ur na dan, in da poskušamo znotraj pristojnosti, ki jih imamo v različnih resorjih, delovati tako, da rešujemo realne probleme naših državljanov."
Fajonova: Imamo izdelane načrte
Opozicijska stranka SD je s partnerji v opoziciji pripravila alternativni nacionalni načrt za okrevanje in odpornost. Predsednica Tanja Fajon je povedala, da želijo z alternativno vizijo upravljanja države poskrbeti predvsem za varnost in dostojanstvo vseh ljudi ter za bolj varno in napredno Slovenijo. S posvetom so, tako Fajonova, pokazali, da so "zelo dobro pripravljeni, imajo izdelane načrte in da so razpravo začeli že dolgo nazaj".
"Skoraj dobrega pol leta je, odkar smo prvič vlado pozvali, naj razkrije načrte, kako bomo črpali sredstva za odpornost in okrevanje. Danes je ta oznaka interno očitno z dokumenta umaknjena," je povedala in dodala, da se javna razprava lahko začne, časa pa da ni veliko.
Programska prenova in kongres, ki ju je večkrat napovedal predsednik Zdravko Počivalšek, naj bi skupaj s terenskim delom prišla na vrsto ob sproščanju protikoronskih ukrepov. V javnomnenjsko strmoglavljeni SMC, nam neuradno pravijo sogovorniki, pa bodo stavili predvsem na povezovanje lokalno in na župansko mrežo. Do poletja pričakujejo, da se bodo izčistile razne iniciative, kot je bila zadnja Povežimo Slovenijo, nato pa bodo pretehtali možnosti povezovanj.
Leva sredina: povezovanje ali drobljenje
Z bližino volitev bomo, pravi Uhan, zelo verjetno priča poskusom zbliževanj, tudi izkristaliziranjem: "Jasno bo, kje bo SMC, ki nima več odprtih vrat k levi sredini. Razen ob eventualnem odhodu nekaterih poslancev, saj bodo z bližino volitev tudi vse manjši interesi ostati v vladi. Začela se bo dogajati kalkulacija, kako preživeti po volitvah." Pred zahtevno nalogo pa so po njegovi oceni tudi stranke leve sredine, ki morajo začeti razmišljati o enotnem nastopu: "Če te enotnosti ne bo, pa ne mislim na formalno združevanje, ampak oblikovanje ponudbe, ki bo delovala kot kredibilna izbira za volivce leve sredine, sta opcija najbrž zopet nastanek nove stranke in nadaljnje drobljenje."
Katera povezovanja bodo realna, se bo izkazalo kmalu. Nekaj pritiska za povezovanje prihaja iz evropske liberalne družine Alde, katere del so stranke LMŠ, SMC in SAB. V opozicijskih strankah pretežno ocenjujejo, da so na sodelovanja pripravljeni, poudarjajo pa tudi, da ne zavoljo lastne avtonomnosti. Na vprašanje, katera stranka bi bila najbližja SD, je za Delo pred dnevi vodja poslancev SD Matjaž Han odgovoril, da Desus, ki je iz socialdemokratskih korenin zrasel. Konkretizirati sodelovanj v SD še ne želijo, tekli pa naj bi razmisleki v vseh smereh, tudi o "integriranju posameznikov" iz drugih političnih opcij, neuradno povedo sogovorniki. Glavni tajnik Dejan Levanič medtem pravi, da si želijo zlasti "narediti dežnik pod 'brandom' socialne demokracije, povezati pa progresivne, zelene, napredne strukture v družbi in skupaj z njimi tvoriti veliko družino za nastop na volitvah".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
