Predvolilni programi: Prekarnost je problem. Kako ga reševati?

Prekarnost je problem, je razbrati iz odgovorov strank. Kako se bodo spopadle z vedno večjim problemom, ki vpliva na vse sfere naše družbe?

Kaj sploh je prekarnost? V najširšem smislu jo lahko opredelimo kot vsako zlorabo oddaje dela ali zaposlitve s strani delodajalca, ki privede do stiske, odvisnosti ali negotovosti ter posledično do socialne ogroženosti prevzemnika dela ali zaposlitve, razlaga direktor Inštituta za študije prekariata Črt Poglajen. O prekarnosti lahko govorimo tako pri snažilkah, ki jih ministrstva in občine najemajo v agencijah, kot pri tistih zaposlenih v javnem sektorju, ki so člani skupine J in jim mora država doplačevati, da prejmejo minimalno plačo. Prekarnost namreč ne zajema zgolj negotovosti v smislu možnosti hitrega razdora pogodbe, ampak tudi negotovost zaradi nedostojno nizkih prejemkov za pošteno delo, pojasnjuje. Strokovno opredelitev že imamo, nujno bi jo bilo treba prenesti v zakon, meni.

Brez nadzora

Dosedanji koraki za odpravo prekarnosti so bili povsem brez učinka, komentira Poglajen. "Bila so srečanja uradnikov, javne tribune in izjave pred mediji, ljudem, ki že dolgo živijo in delajo daleč od osnovnih okvirov dostojnosti, pa se v resnici ni pomagalo," je dejal Poglajen. Pristojne institucije nimajo nikakršnega nadzora nad tem, kakšno je razmerje med rednimi in atipičnimi oblikami dela znotraj javnega sektorja, kaj šele, da bi vedeli, kako velik je problem v zasebnem sektorju ali kdo od atipično zaposlenih je prekarec in kdo ne, izpostavlja. "Govoriti o rekordno visoki zaposlenosti in ob tem popolnoma zanemariti kakovost zaposlitev, je približno tako, kot bi se človek po toči hvalil z izjemno žetvijo, ne da bi stopil iz hiše," pravi. A dejstvo, da je večina strank prekarnost vključila v volilne programe in da je v opisu napovedanih ukrepov za odpravo prekarnosti veliko natančnejša, kot je bila pred štirimi leti, ga navdaja z upanjem.

Odprava prekarnosti bi od vlade zahtevala zavzeto delo od začetka do konca mandata, postaviti bi morali operativni načrt z jasnimi cilji. Tak dokument mora biti oblikovan v pol leta od podpisa koalicijske pogodbe, sicer bo zmanjkalo časa. Področje pa mora voditi nekdo, ki se ukvarja zgolj s tem problemom in ima sočasno tako politično kot tudi strokovno avtoriteto. Kako se bodo s problematiko soočale stranke?

Okrepili bi inšpekcijski nadzor

V Listi Marjana Šarca zagovarjajo izrazito omejitev prekarnosti, če že popolna odprava ni mogoča. V času vlade Marjana Šarca so na ministrstvu za javno upravo pripravili načrt za stalno zaposlitev prekarcev v državni upravi, pilotno so na ministrstvu zaposlili čistilke in varnostnike, za realizacijo preostalega pa je zmanjkalo časa. Pravijo, da bodo zagovarjali zagotavljanje spodbud in certifikatov neprekarnim zaposlovalcem, krepitev nadzora, zaostritev sankcij za kršitve delovne zakonodaje in informiranje prekarnih delavcev o njihovih pravicah in možnostih.

V Piratski stranki predlagajo poenotenje vseh oblik zaposlitve v enoten sistem priložnostnega dela, samozaposlenim bi priznali osnovne delavske pravice, ki pripadajo zaposlenim s pogodbo za določen ali nedoločen čas, uvedli bi sorazmerne davke in prispevke glede na dohodek posameznika, pokojninski prispevki bi se obvezno šteli v končni izračun posameznikove pokojnine.

V Vesni - zeleni stranki menijo, da bi morali prekarne oblike dela prepovedati, uzakonili bi pravico do skrajšanega delovnega tedna, upoštevali bi zdravo razmerje med družino in službenimi obveznosti, dodatno bi zaščitili samozaposlene pred oblikami prekarnosti.

Za odpravo so tudi v Levici, menijo, da bi bilo treba okrepiti zakonske podlage in delovno inšpekcijo. Delo bi se moralo opravljati izključno po rednih pogodbah o zaposlitvi, država bi morala prekarnost odpraviti na nacionalni ravni.

Predlagali bodo redefinicijo delovnega razmerja, podvojili bi število delovnih inšpektorjev, povečali bi zmožnost za kazenski pregon na področju gospodarskega kriminala, vodilnim kadrom, ki kršijo delovnopravno zakonodajo, bi prepovedali opravljati vodilno funkcijo. Med drugim bi še zaposlili vse outsorsane delavce v javnem sektorju, zaostrili pogoje zaposlovanja za krajši delovni čas, sprejeli bi ukrepe za omejevanje nadurnega dela in poostrili nadzor nad agencijskim delom.

Socialni demokrati se zavzemajo za odpravo prekarnosti. V svojem načrtu so napovedali šest konkretnih ukrepov: odpravo prekarnosti bi vključili v koalicijsko pogodbo, pripravili bi strategijo in standard za odpravo prekarnosti, okrepili bi delo inšpektoratov, izenačili pravice iz dela, uredili delo preko platform in uredili izvajanje storitev znotraj javnega sektorja.

Motivirali podjetja?

V Stranki Alenke Bratušek menijo, da bi prekarnost morali ukiniti v okviru javne uprave, to bi zapisali v koalicijsko pogodbo. A ob tem dodajajo, da številnim posameznikom takšen način dela ustreza, zato niso za popolno ukinitev, bi pa izenačili pravice prekarcev s pravicami redno zaposlenih. Čeprav to ni dovolj, so ponosni na uzakonitev skrajšanja izplačila bolniškega nadomestila v breme delodajalca s trideset na dvajset dni. Pomembno bi bilo tudi motivirati podjetja in organizacije, da odpravijo prekarnost. Veljalo bi razmisliti še o spremenjenih pogojih javnih razpisov.

V stranki Povežimo Slovenijo menijo, da bi morali ustvariti pogoje, da bo več podjetji svoje zaposlene pošteno plačalo. Vlada je ustanovila medresorsko delovno skupino za načrtovanje in izvedbo ukrepov proti prekarnosti, pojasnijo. Temeljni ukrep je torej strategija, ki bi vplivala na zakonske spremembe pri ureditvi pravnih podlag ter ukrepanje zoper prikrita delovna razmerja in pravne zlorabe.

Iz Desusa so nam posredovali letak, na katerem je med drugim zapisano Ne prekarnemu delu, in priponko s programskimi cilji. V Slovenski nacionalni stranki so zapisali, da je prekarnost treba odpraviti, glede konkretnejših ukrepov pa so dejali le, da bodo izvajali tiste, ki bodo omogočeni v okviru naslednje vlade.