Preiskovanje političnih pritiskov na policijo: Olaja bodo naznanili tožilstvu. Kaj pa so tam Bobnarjevi odgovorili o Mahniču?

Pred parlamentarno preiskovalno komisijo, ki preiskuje morebitno vplivanje politike na policijo in njeno delo, sta danes pričala dr. Anton Olaj, generalni direktor policije, in Tatjana Bobnar, nekdanja generalna direktorica policije, ki jo je vlada Janeza Janše zamenjala med prvimi takoj, ko je prevzela oblast.

Anton Olaj se je pohvalil, da so razmere v slovenski policije zelo dobre, kar kažejo meritve klime, razpoloženja v policiji. "Zadovoljen sem, da je Slovenija med najvarnejšimi državami v EU, tekoči statistični podatki pa izkazujejo nadpovprečne rezultate na vseh pomembnejših področjih dela," je povedal uvodoma. Zanikal je kakršnokoli vmešavanje politike v delo policije. A predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Rudi Medved (LMŠ) je Olaju predočil, da oba policijska sindikata, ki imata okoli 8000 članov, ne delita tega mnenja in da sta razmere v policiji opisala precej drugače. Predsednika sindikatov govorita o apatičnosti, ki je ne pomnita, pa o strahu pred izgubo službe, je nizal. Zdaj sta si oba predsednika sindikatov, Kristjan Mlekuš (Sindikat policistov Slovenije) in Rok Cvetko (Policijski sindikat Slovenije), prislužila opozorilo pred redno odpovedjo delovnega razmerja. Olaj je na to odgovoril, da podpira sindikate pri njihovem prizadevanju za varstvo kolektivnih pravic, a da je že večkrat pozval k umirjeni retoriki. Da je dolgo toleriral neprimerno komunikacijo, a ker da policija ni dolžna trpeti moralne škode, sta zato dobila predsednika opozorila, je na to odgovoril Olaj. Medved je Olaja izzval, da je nadzor nad delom sindikalistov sprožil, potem ko je državni sekretar Žan Mahnič z zapisom na twitterju terjal rdeči ali rumeni karton za sindikaliste. Torej je to storil po diktatu politike, je Medved še namenil Olaju, ta pa je zanikal Mahničevo vplivanje na njegove odločitve.

Da če pričakuje umirjeno retoriko sindikatov, zakaj se potem ni oglasil, ko je notranji minister Aleš Hojs policiste zmeraj z lenuhi in mevžami, je Medved še vprašal Olaja, ta pa je dejal, da se kot predstojnik zmeraj oglasi, ko oceni, da je integriteta policije ogrožena. Dodal je, da je minister te besede namenil vodstvom sindikatov in da se ostali policisti v tem niso mogli prepoznati.

Olaj je zavrnil tudi očitke o pretirani uporabi prisilnih sredstev na protestih v Ljubljani. Prav tako je zavrnil očitke o političnem menjavanju kadrov, češ da gre za zamenjave, s katerimi so se sodelavci strinjali, da pa je njegov interes, da ima na pravih mestih prave in zadovoljne ljudi.

Članica komisije Nataša Sukič (Levica) je med zaslišanjem predsedniku komisije predlagala, da naj se Olaja naznani posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve pravic do sodelovanja pri upravljanju in zaradi kršitev sindikalnih pravic.

Diskreditacija in šikaniranje

Tatjana Bobnar je, ko je sedla pred komisijo, najprej dejala, da ve, da kolegi sektorja za notranje preiskave in integriteto policije spremljajo njeno zaslišanje, zato jim sporoča, da nima namena obrekovati nikogar in povzročati moralne škode sistemu, v katerem je zaposlena že slabih 29 let. Nato pa je opozorila, da se zaupanje v policijo gradi leta, da je težko pridobljeno, a hitro izgubljeno. Zato jo žalosti, ko bere komentarje, da politika skuša prevzeti policijo in jo na neki način marginalizirati. In da ne pomni primera, da bi neki medij dobil odredbo o hišnih preiskavah dan ali nekaj ur prej, preden je izvedena, kot se je zgodilo v času aktualne vlade. "Naloga policije je, da ljudem olajša življenje. Še posebej v času, v katerem so. Zato se mi postavlja vprašanje, ali je bilo ravnanje policije sorazmerno, če izpostavim kaznovanje zaradi bureka, pa mariborske dijake," je dejala Bobnarjeva. "Neizmerno smo bili ponosni, da smo leta 2018 dosegli najvišjo stopnjo zaupanja v policijo, letos pa je ta stopnja najnižja v zgodovini. To pa je najbolj pomembno, bolj od solzivca in vsakršnih prisilnih sredstev."

"Ocenjujem, da se nad mano vršita diskreditacija in šikaniranje. Vse to pa izvira iz nadzora Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb februarja lani, ko članom komisije nismo želeli dati podatkov, ki so jih zahtevali, saj do njih niso bili upravičeni."

Terjali naj bi bili podatke o vpogledih policistov v mape določenih politikov, do česar pa niso bili upravičeni. Posebno skupino KNOVS je tedaj vodil Žan Mahnič. Da ga je naznanila zaradi suma kršitve dostojanstva z zlorabo položaja, je povedala, saj da ji je zagrozil, "da naj, če ne dam podatkov, pomislim na svojo prihodnost". "To sem razumela kot grožnjo, ki se je uresničila, torej je bila dejanska in konkretna." Maja letos je prejela obvestilo o zavrženju njene prijave, v kateri je tožilka zapisala, da je bila prijaviteljica v času storitve omenjenega dejanja generalna direktorica policije, kot taka pa relativna javna osebnost, ki mora kritike prenesti. To je bil razlog, da je bila ovadba zavržena, a hkrati je tožilka zapisala, je pojasnjevala Bobnarjeva, da je policija tedaj upravičeno odrekla posredovanje informacij članom KNOVS, saj so terjali podatke, ki ne sodijo v pristojnost delovanja komisije. O tem, da je mnenje tožilstva, da je policija tedaj ravnala pravilno, je obvestila tudi Olaja, misleč, da bo to sporočil javnosti, a od njega ni dobila nobenega odgovora, je še povedala.

Seja komisije je bila nato prekinjena zaradi pričetka izredne seje državnega zbora.