Vlada Roberta Goloba, ki je v državnem zboru zaprisegla prvega junija, je z novinarsko konferenco na AGRFT obeležila stoti dan svojega mandata. Vlada se je v prvih stotih dneh mandata ukvarjala zlasti z blaženjem negativnih posledic naraščajoče vsesplošne draginje. "Imamo ukrepe, kako preživeti zimo in imamo ukrepe, kako bomo živeli čez tri leta. Oboje je treba izvajati," je dejal premier Golob. V pogovoru, ki ga je vodil nekdanji voditelj Studia City na Televiziji Slovenija Marcel Štefančič Jr., je Golob med drugim ocenil, kolikšna bo pozimi cena elektrike. "Če živite v bloku, vas bo račun za elektriko stal od 50 do 60 evrov na mesec. Nič radikalno višjega, kot ste navajani zadnjih deset let. Prva naloga, ki smo jo prevzeli nase, je, da poskrbimo, da ljudem ne bo hudega iz vidika energentov. Ta del je zdaj opravljen," je dejal predsednik vlade.
"V teh sto dneh smo imeli kar nekaj dela, ampak v resnici smo se pripravljali in tega nismo skrivali. Pripravljali smo se na to, kar prihaja zdaj jeseni. Naš cilj je bil, da smo pripravljeni, in zdaj smo pripravljeni," je v svojem govoru poudaril predsednik vlade. Kot enega od največjih vladnih dosežkov v prvih stotih dneh navedel spoštljivost kot antipod načinu delovanja prejšnje vlade Janeza Janše: "Po stotih dneh vlade imamo rekordno zaupanje ljudi. Ljudem smo pokazali, da se da delati drugače, da ne rabimo kregati ljudi ter vnašati razkola in ustvarjati kriz tam, kjer jih ni. Predvsem pa ne rabimo postavljati politike nad ljudi." Ob tem je dodal, da njihov nasprotnik ni opozicija, ampak so to podnebne spremembe, požari, suša, draginja, inflacija, korupcija v zdravstvu, covid-19 in sovražni govor.
Mesec: Pogovarjamo se tudi o regulaciji cen hrane
Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je med ukrepi na področju draginje izpostavil delno regulacijo cen pogonskih goriv in določitev najvišjih cen elektrike in zemeljskega plina za gospodinjstva ter male poslovne odjemalce, gospodarski minister Matjaž Han je spomnil tudi na pomoč gospodarstvu za kritje stroškov elektrike in plina. Z ukrepi za blažitev posledic draginje so se prav tako ukvarjali na ministrstvu za delo. "Najprej smo ponudili pomoč najrevnejšim gospodinjstvom," je poudaril minister za delo Luka Mesec in dodal, da bo pomoč v obliki energetskega dodatka zajela 63 tisoč gospodinjstev. Na omenjeno pomoč je potrebno po Meščevih besedah gledati kot le na kamenček v mozaiku. "Zima bo težka, verjetno ena najtežjih in vlada se tega zaveda, a to ne pomeni, da odstopamo od naših predvolilnih zavez," je dejal minister za delo in povedal, da se pogovarjajo tudi o drugih ukrepih, kot sta prehranski dodatek ter regulacija cen določenih vrst hrane.
Na področju zdravstva si vlada prizadeva za stabilizacijo razmer in zagotovitev zdravih temeljev javnemu zdravstvu. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je spomnil na interventni zakon v zdravstvu, ki ga je julija sprejel državni zbor in ki za krajšanje čakalnih vrst namenja 200 milijonov evrov. Od prvega septembra so vse storitve v zdravstvu plačane, v roku pol leta bo uvedena tudi digitalna platforma, preko katere se bo vsak lahko prijavil na zdravstveno storitev tam, kjer bo čakalna doba najkrajša. Bešič Loredan je dejal, da težko zimo pričakuje tudi v zdravstvenem sistemu, a je ta pripravljen na morebitni vnovični izbruh epidemije covida-19. Ob tem je napovedal, da bodo prekinili 30-letni način razmišljanja, da se v zdravstvu ne da spremeniti nič.
Golob: Edini minus nezmožnost ukrepanja zaradi razmer na RTVS
Golob je spomnil, da vlada pri pripravi interventnih zakonov s področja energetike sodeluje tudi z opozicijo, želi pa si tudi dialoga o ustavnih spremembah. O slednjem je z NSi po njegovih besedah že stekel dialog, ki pa se je šele začel: "Spremembe volilne zakonodaje so področje, ki se ga želimo lotiti. Če bo za to dovolj razumevanja v opoziciji, bomo šli v to." Premier je ob tem dejal, da bodo vztrajali pri reorganizaciji vlade in ustanovitvi novih ministrstev, v povezavi z jesenskimi referendumi pa si želi, da bi bili slednji izvedeni istočasno.
"Meni je popolnoma jasno, kaj bodo povedali ljudje. Hočem, da to povedo tudi tistim, ki še vedno sanjajo, da se bodo vrnili v mračno preteklost. Ne bodo se, ker jim tega ne bomo dovolili," je bil jasen Golob. Kot edini minus v prvih stotih dneh pa so tako Golob kot tudi oba podpredsednika vlade Tanja Fajon in Luka Mesec izpostavili nezmožnost ukrepanja ob slabih razmerah na RTV Slovenija. Golob je dejal, da vsak dan iščejo rešitve, ki bi bile izvedljive že pred morebitnim referendumom o spremembah zakona o RTVS. Za kakšne rešitve gre, predsednik vlade ni želel pojasniti.
