Premier Robert Golob je ob začetku aprilske redne seje v državnem zboru odgovarjal na vprašanja poslancev. Poslanec NSi Jernej Vrtovec mu je očital, da so napovedane vladne reforme popolnoma zastale, državljani pa da so namesto tega dobili kopico afer, strateških svetov in obljub. Zaradi diskrepance med pričakovanji ljudi in neizpolnjenimi obljubami je javna podoba vlade zelo nizka, časovno okno za izvedbo reform pa se tudi zaradi stavk in protestov zelo zapira, je premierja opozoril Vrtovec, ki ga je zanimalo, katere od reform so po premierjevi oceni že izvedene oziroma uresničene.
"V letu ali dveh se ne da resetirati celotne države"
Golob je Vrtovcu odgovoril, da je pred parlamentarnimi volitvami leta 2022 na Trgu republike v Ljubljani javno obljubil tri stvari, in sicer, da bodo z novim zakonom "osvobodili" RTV Slovenija, da bodo ukinili vse škodljive ukrepe prejšnje vlade Janeza Janše in da bodo sprejeli nov medijski zakon. "To so bile javne obljube, ki sem jih dal pred volitvami. Potem ko je bila Svoboda zmagovito potrjena na volitvah in smo sestavili koalicijo, smo skupaj z levosredinskimi partnerji sestavili koalicijsko pogodbo in napovedali, da bomo tudi zaradi velike podpore, ki smo jo dobili na volitvah, izpeljali korenite spremembe," je dejal Golob. Ob tem je znova poudaril, da so že od začetka napovedovali, da bodo za izvedbo reform potrebovali dva mandata: "V letu ali dveh, še manj pa v mesecu ali dveh, kot govorijo nekateri iz opozicije, se ne da vpeljati sprememb in resetirati celotne države." Po njegovi oceni je bilo v dveh letih od zadnjih volitev narejeno marsikaj, zadeve pa da se "korak po koraku" in kljub stavki zdravniškega sindikata Fides premikajo tudi na področju zdravstva.
Premier je med drugim povedal, da je bila stopnja inflacije ob začetku aktualnega vladnega mandata desetodstotna, danes pa je 3,4-odstotna in primerljiva z ostalimi državami evrskega območja. Slovenija je po njegovih besedah med "evropskimi prvaki" po rekordno visoki zaposlenosti in nizki brezposelnosti, obenem pa ima za eno odstotno točko višjo napoved gospodarske rasti od povprečja v evrskem območju. "Mondeno je jamrati, kako je v Sloveniji vse narobe, jaz pa verjamem, da danes živimo v bistveno bolj svobodni družbi, kjer so dovoljeni protesti, kjer se s tistimi, ki si želijo protestirati, pred tem sestanemo na najvišjih nivojih, jih poslušamo in tudi zato odvrnemo marsikateri protest," je dejal Golob. Najboljši pokazatelj zaupanja v aktualno vlado in stabilnost Slovenije je po njegovih besedah okrepljen investicijski cikel s strani domačih in tujih vlagateljev. "Švicarski Sandoz se je odločil, da pri večini svojih investicij za prihodnost stavi na Slovenijo. Švica ceni Slovenijo in želel bi si, da bi se tudi Slovenci kdaj znali ceniti toliko, kot nas cenijo drugi," je povedal predsednik vlade, ki si želi, da bi do konca naslednjega vladnega mandata, torej do leta 2030, povprečna dodana vrednost na zaposlenega v Sloveniji znašala sto tisoč evrov.
Golob: Pričevanja mater domnevno ukradenih otrok so srhljiva
V zvezi s primeri domnevno ukradenih otrok iz slovenskih porodnišnic v obdobju nekdanje Jugoslavije je premier Golob na seji državnega zbora pojasnil, da naj bi bilo 45 od skupno 59 primerov že zaključenih zaradi pomanjkanja dokazov, 14 pa jih je še odprtih. Za njihovo preiskavo so pristojne ustrezne institucije, država pa je zagotovila sredstva za izvajanje DNK-testov, je v odgovoru na vprašanje poslanca NSi Janeza Ciglerja Kralja pojasnil Golob. Po njegovih besedah naj pri enem od primerov DNK-analize pokazale, da bi lahko šlo za "upravičen dvom v dejansko usodo tega otroka". Premier je poudaril, da so pričevanja mater srhljiva, je pa ob tem zavrnil navedbe, da aktualna vlada za rešitev problematike ni storila ničesar. Kot je pojasnil, je predstavnike mater že lani sprejel v svojem kabinetu, od takrat pa da so se stvari začele premikati.
Notranje ministrstvo je po njegovih besedah že lani julija dalo navodilo upravnim enotam, naj sodelujejo s predstavniki društva oziroma materami, po svojih močeh pa se trudijo tudi na ministrstvu za zdravje. Po mnenju Ciglerja Kralja bi tako vlada kot premier lahko storila več, ob čemer vidi tri mogoče rešitve, in sicer ustanovitev vladne komisije, sprejem posebnega zakona za varstvo individualnih pravic in ustanovitev parlamentarne komisije. "Če bi vedel, da bo vladna komisija lahko kakorkoli pomagala, jo z veseljem ustanovimo. Verjamem, da se lahko o tem vsi strinjamo. Zagotovo pa ne bi želel, da na tako srhljivi zgodbi iz polpretekle zgodovine kdorkoli dela politiko," je še dodal Golob.
Golob: Inflacija se je znižala na obvladljive ravni
Vlada je po Golobovih besedah zaslužna tudi za to, da se je inflacija v Sloveniji znižala na obvladljive ravni. Predsednik vlade je v odgovoru na vprašanje poslanke Levice Nataše Sukič poudaril, da bo vlada poskušala zagotoviti pocenitev hrane, še prej pa da bo potrebno zajeziti cene storitev, zlasti na področju zdravstva in stanovanj. Premier je prepričan, da bo vladi to uspelo tudi z regulacijo oddajanja nepremičnin za kratkoročne turistične najeme in gradnjo neproftnih stanovanj, v naslednjih mesecih pa da bo jasno, kako bo vlada izpolnila svojo obljubo o začetku projektov gradnje pet tisoč stanovanj. "Prepričan sem, da lahko na ta način tudi področje cenovnih politik, predvsem pri najemninah, spravimo nazaj v normalne okvire," je dejal premier, ki je ob tem spomnil, da je vlada rast cen življenjskih stroškov naslovila tudi z najvišjim dvigom minimalne plače in pokojnine do zdaj. "Tudi na ta način skrbimo, da je izpostavljenih revščini čim manj, žal pa se je ne da izkoreniniti čez noč," je dodal Golob.
Prioriteta vlade po njegovih besedah ostaja tudi ureditev razmer v zdravstvu, kjer se nakopičenih težav zaradi neukrepanja ali napačnega odziva v preteklih letih prav tako ne da rešiti čez noč. "Stvari, ki se kopičijo dolga leta, ne moreš presekati in iskati čudežne rešitve, ki bo delovala takoj. Ravno zaradi tega smo spremembe in reformo na področju zdravstva razdelili v množico korakov, ki se že izvajajo," je v odgovoru na vprašanje poslanke SDS Jelke Godec izpostavil Golob. Med ukrepi vlade, ki jih je na področju zdravstva izpeljala vlada, je izpostavil preoblikovanje in prenos dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje, interventni zakon z ukrepi za omilitev posledic absentizma na delovanje zdravstvene blagajne, in uredbo o programih storitev obveznega zavarovanja, ki vsebuje tudi ukrepe za povečanje dostopnosti ambulant družinske medicine bolnikom.
"Preiskovalka je edino orodje, da dobimo odgovore"
Tokratna redna seja državnega zbora se je začela z odločanjem o predlogu širitve dnevnega reda. Godec je v imenu poslanske skupine SDS predlagala, da se nanj uvrsti tudi zahteva državnega sveta za ustanovitev parlamentarne preiskovalne komisije o poslovanju podjetij Gen-I, poslovnih odnosih Golobovega podjetja Star Solar z državo in financiranju Gibanja Svoboda. Pobudo za odreditev preiskave je državni svet sprejel marca, a je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič napovedala, da je v primeru, če bo zakonodajno-pravna služba ugotovila pomanjkljivosti, na dnevni red seje ne bo uvrstila in da bo zahtevala njeno dopolnitev. Ker je omenjena služba ocenila, da je "opredelitev in obrazložitev javnega interesa preveč splošna, nedoločna in pomanjkljiva", je Klakočar Zupančič zahtevala dopolnitev pobude, a v državnem svetu nanjo niso pristali.
Godec je danes opozorila, da so ustava in zakon o parlamentarni preiskavi, pa tudi poslovniške zahteve, jasne. Državni zbor bi moral po njenih besedah odrediti preiskavo in po potrebi njeno vsebino prilagoditi, Klakočar Zupančič pa bi morala omenjeno točko uvrstiti na dnevni red redne seje. S tem se je strinjal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, ki je poudaril, da se je doslej nabralo zelo veliko obremenjujočih očitkov na račun premierja Goloba, vendar pa ta ignorira državni zbor in se izogiba pojasnilom. Preiskovalna komisija je edini način, da dobimo odgovore in da ljudje izvedo resnico, je dejal Cigler Kralj, vendar pa poslanci predloga širitve dnevnega reda niso sprejeli.
