Presejalni programi Dora, Zora in Svit: Rak ne bo počakal na konec epidemije

Zaradi epidemije in izrednih razmer v zdravstvu je zadnji dve leti marsikdo moral še dlje čakati na specialistični pregled ali operacijo, kot je to veljalo v predepidemičnem obdobju. A to ne velja za presejalne programe zgodnjega odkrivanja raka debelega črevesja in danke (Svit), raka materničnega vratu (Zora) in raka dojk (Dora). Vsi trije programi z izjemo prvih dveh mesecev epidemije v letu 2020 delujejo nemoteno.Kljub temu so v programu Zora v letu 2020 pri ženskah v starosti od 30 do 39 let odkrili za 14 odstotkov manj predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje kot v času pred epidemijo. Zgodba se je ponovila tudi v preteklem letu, ko je bilo tovrstnih odkritij manj za do sedem odstotkov pri še mlajših ženskah, kar vzbuja skrb, pravi Urška Ivanuš, zdravnica, vodja državnega programa Zora na Onkološkem inštitutu Ljubljana in predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku, saj če ne bomo pravočasno odkrivali rakavih sprememb visoke stopnje, te lahko napredujejo v raka materničnega vratu. Zato Ivanuševa poziva: Ne odlagajte pregledov, ne čakajte na konec epidemije, kajti rak in predrakave spremembe tudi ne bodo počakali na konec epidemije.Okužbo s HPV je mogoče preprečiti s cepljenjemIn zato je tako pomembno, da ženske vsaka tri leta opravijo ginekološki pregled, kjer se na podlagi odvzetega brisa ugotovi, ali obstaja sum na predrakave spremembe in so zato potrebne nadaljnje preiskave. Če v registru zaznajo, da ženska ni bila na pregledu štiri leta, jo v okviru programa Zora povabijo na pregled. Pri nas letno odkrijejo okrog 1600 predrakavih sprememb materničnega vratu visoke stopnje in na ta način učinkovito preprečijo nastanek raka, ki je posledica okužbe s HPV. Tovrstno okužbo je mogoče preprečiti s cepljenjem, ki ga že nekaj let tudi v Sloveniji priporočajo za vse deklice, stare 12 let, od lani pa tudi za dečke enake starosti. Za te otroke je cepljenje brezplačno. Cepijo se lahko tudi odrasli, še posebej naj se o cepljenju z ginekologom pogovorijo ženske, ki so se že zdravile zaradi predrakavih sprememb materničnega vratu, saj cepivo zmanjša možnost ponovitve bolezni, svetuje Ivanuševa.Devetdesetodstotna precepljenost proti HPV je edini cilj od treh, ki še ni dosežen za eliminacijo tovrstnega raka - v letu 2018/19 se je cepilo 59,3 odstotka šestošolk, več kot 70 odstotkov žensk se udeležuje programa Zora in tudi zdravljenje tovrstnih predrakavih sprememb in raka je pri več kot 90 odstotkih žensk učinkovito.Zmanjšati število žensk, ki umrejo zaradi raka dojkTudi v programu Dora za zgodne odkrivanje raka dojk, ki ga prav tako vodijo na onkološkem inštitutu, so z odzivom žensk med 50. in 69. letom starosti, ki jih povabijo na mamografijo vsaki dve leti, zadovoljni. Lani je bil odziv 77-odstoten, s čimer dosegajo raven pred epidemijo, je pred kratkim povedala vodja programa Kristijana Hertl.Dolgoročni cilj programa Dora je za tretjino zmanjšati število žensk, ki umrejo zaradi raka dojk. V obdobju med 2014 in 2018 je v povprečju za njim letno zbolelo 1396 žensk, umrlo pa 420, in tudi zato je pomembno, da si ženske že v mladosti začnejo samopregledovati dojke in se, če zatipajo kakršnekoli spremembe, naročijo na pregled. Rak dojk je tako kot drugod v razvitem svetu tudi pri nas najpogostejši rak pri ženskah. Za njim pa lahko zbolijo tudi moški.Najslabša odzivnost v Murski Soboti in KopruTako moški kot ženske nad 50. letom starosti pa so vsaki dve leti povabljeni z oddajo vzorca blata v program Svit, ki je namenjen preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Ta se večinoma razvije iz predrakavih sprememb na steni črevesja - polipov, ki povzročajo s prostim očesom nevidne krvavitve. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pravijo, da zaradi tega programa pri nas letno umre 300 ljudi manj kot pred njegovo uvedbo leta 2009. Odzivnost je 64-odstotna, še vedno pa se vsaka tretja oseba v ciljni starosti od 50. do 74. leta ne odzove na povabilo. Prav tako se slabše odzivajo moški v primerjavi z ženskami, med regijami pa je najslabša odzivnost v Murski Soboti in Kopru.Razlogi za to, pravijo na NIJZ, so prepričanje ljudi, da so zdravi, pomanjkanje časa in preobremenjenost z drugimi obveznostmi ter strah pred odkritjem raka. Tudi zato v vseh treh programih pozivajo ljudi k skrbi za zdravje in s tem tudi k odzivanju na povabila, saj bo le tako mogoče pravočasno odkriti raka in preprečiti njegov razvoj. Ne odlagajte pregledov, ne čakajte na konec epidemije - Okoli 1400 ljudi letno v Sloveniji zboli za rakom debelega črevesa ali danke, približno 700 jih umre, odzivnost v programu Svit je 64,2-odstotna. - Leta 2020 so pri nas zabeležili 130 novih primerov raka materničnega vratu, kar je za skoraj polovico manj (211) kot leta 2003, ko je bil vpeljan program Zora. 40 do 50 žensk letno za tem rakom umre. - V letu 2018 je za rakom dojk zbolelo 1527 oseb, od tega enajst moških, umrlo je 473 oseb, pet je bilo moških.

Presejalni programi Dora, Zora in Svit: Rak ne bo počakal na konec epidemije

Preberite celoten članek

Sponzorirana vsebina

Izbrano