V Sloveniji je več okoljsko degradiranih območij, po večini posledic industrijskih vplivov, ki so puščali oziroma še terjajo davek v zdravju ljudi. A že primeri Celjske kotline, Rač in Mežiške doline kažejo, da je povezave med škodljivimi vplivi in obolenji ljudi le redko mogoče tudi dokazovati.
Celjska kotlina: Liste obolelih in izračuni
V Celju se že desetletja vleče dilema, kako okolje in njegova stara industrijska bremena vplivajo na zdravje ljudi. Pred leti so mnogi domačini znali opisovati, kako so domače živali dobesedno shirale pred njihovimi očmi. Vpliv industrije je takrat dokazoval veterinar Janez Črnej. Pred dobrimi desetimi leti se je podobne problematike lotil koordinator Civilnih iniciativ Celja Boris Šuštar. Naredil je seznam ljudi v svoji okolici, ki so zboleli za rakom, in ugotovil, da skorajda ni hiše, v kateri ne bi bil vsaj eden oboleli z rakom. Na Proseniškem, kjer ima Cinkarna Celje aktivno deponijo sadre, odpadnega produkta, ki nastane pri proizvodnji titanovega dioksida, je v borbi dokazovanja, da sadra vpliva na zdravje ljudi, sama za rakom umrla Marta Slakan. Osem let po njeni smrti so iz Cinkarne Celje sporočili, da je Evropski parlament titanov dioksid uvrstil na seznam snovi, za katere obstaja sum na rakotvornost. Sum se nanaša na vdihavanje ekstremno visokih koncentracij prahu titanovega dioksida, Slakanova pa je opozarjala predvsem na prašenje okoli deponije sadre. Sploh kasneje, ko se je Cinkarna odločila za suho odlaganje sadre, saj je s tem pridobila dodatne prostore.
Rače: Glifosat, pesticidi in sežigalnica
Prebivalci v Račah in okolici že dalj časa domnevajo, da krajani čezmerno zbolevajo za različnimi vrstami raka. Pri skoraj vsaki hiši je kdo, ki je zbolel ali umrl za rakom, pravijo nekateri krajani. To povezujejo z dolgoletno prisotnostjo tovarne kemičnih izdelkov Pinus TKI, zdaj Albaugh TKI, ki načrtuje skoraj petkratno povečanje proizvodnje proizvodov na osnovih glifosata v Račah. A krajane skrbi še pretekla dolgoletna proizvodnja pesticidov iz časa Pinusa, te snovi so danes prepovedane, in njeni nesanirani grehi, predvsem pa sežigalnica, v kateri od osemdesetih let in še danes uničujejo tudi nevarne odpadke, kot so barve, laki, medicinski odpadki, zdravila, fitofarmacevtska sredstva (pesticidi), odpadne kemikalije ...
Zgornja Mežiška dolina: Svinec z roko v roki s kadmijem
Posebno okoljsko poglavje je degradirano območje zgornje Mežiške doline, kjer že dobro desetletje poteka okoljska sanacija s težkimi kovinami obremenjene doline. Akutne zastrupitve rudarjev s svincem so sicer šle v zgodovino z zaprtjem mežiškega rudnika svinca in cinka, a poklicna izpostavljenost delavcev ob sekundarni predelavi svinca v MPI in TAB Mežica kot tudi zunanja izpostavljenost svincu pa tudi spremljajočemu kadmiju ostajata, četudi so se okoljske zahteve bistveno bolj zaostrile. Nesporno je svinec zdravju škodljiv in varne meje vpliva pri tej težki kovini ni, zlasti občutljiva populacija so starejši (svinec, naložen v kosteh, in s tem povezane bolezni) in otroci. Pri njih v okviru sanacijskega programa izvajajo biomonitoring - preverjajo vsebnosti svinca v krvi (triletnim otrokom merijo vsebnosti, z leti so rezultati manj skrb vzbujajoči, a še vedno so izmerjene prekoračitve). A tudi tu so se neposredna povezovanja škodljivih vplivov z boleznimi, tudi če so bila posledična obolenja med ljudmi skoraj očitna, vedno izpostavljala kot poenostavljena, zlasti so pri tem vedno v ospredje postavili premajhen vzorec analiziranih. Vplivi svinca so običajno pospremljeni še s kadmijem, ki je dokazano rakotvoren. Matej Ivartnik, ki v NIJZ Ravne dela v programu okoljske sanacije s težkimi kovinami obremenjene zgornje Mežiške doline, pravi, da je lažje zaključke potegniti tam, kjer je neposredna vzročna povezava, na primer pri azbestu.
Vedno pa so prisotni individualni dejavniki, gre za multiplikativni učinek (življenjski slog posameznika, od hrane, kajenja ...).
Poslanka Janja Sluga: Cilj je sanacija Celja
"Za vstop v vlado sem imela dve zahtevi in nobena ni povezana s kakšno novo funkcijo, kot napačno kje preberemo v teh dneh," opisuje celjska poslanka SMC Janja Sluga. "Prva tema je sanacija Celjske kotline, druga pa je davčna razbremenitev sponzoriranja športnih klubov, da bi se na ta način lažje in več vlagalo v šport. To sta bila torej moja pogoja, ki sta vsebinsko uvrščena v koalicijsko pogodbo. Oba izvirata iz okolja, iz katerega prihajam. Ni pa sicer cilj kakšen 'Janjin' zakon. Želim namreč doseči le to (ni pomembno, ali z zakonom, odlokom …) da se bo k Celju vsaj na dolgi rok pristopilo tako kot se je k Mežiški dolini. Da zagotovim, da kdorkoli bo kasneje vodil okoljsko ministrstvo, tega ne bo ustavil in da se bo tudi sanacija vrtcev nadaljevala. Torej niti slučajno nisem ciljala na kakšno ministrsko mesto ali kakšno drugo funkcijo, temveč ostajam poslanka, ki se bo še naprej zavzemala za lokalno okolje." (rp)
