Janko Votek
V Panviti so danes pojasnili dvome okrog sporne pošiljke in tudi to, za katere namene je bilo uvoženo zamrznjeno meso: "V Panviti nimamo mesa iz sporne poljske klavnice. Navedena klavnica nikoli ni bila naš dobavitelj. Meso smo dobili od uglednega danskega dobavitelja in tudi sicer sodelujemo samo s preverjenimi in zanesljivimi dobavitelji, ki to dokazujejo z vso ustrezno dokumentacijo in so pod rednim veterinarskim nadzorom. Občasno smo primorani del surovine nabaviti v zamrznjeni obliki, se pa ta uporablja samo za izdelke, ki se predhodno termično obdelajo (določene klobase), in se nikoli ne prodaja v obliki svežega mesa ali žara." Na vprašanje, zakaj goveje meso uvažajo, če je samooskrba Slovenije 105-odstotna, pa odgovarjajo, da so v to občasno prisiljeni zaradi sezonskih nihanj. "Tudi mi bi bili najbolj zadovoljni, če bi lahko ves čas uporabljali slovensko meso," so sporočili iz Panvite. In še, da imajo pri popolnoma vseh pošiljkah zagotovljeno popolno sledljivost mesa.
Sežig na grmadi je nepotreben
Kmetijska ministrica Aleksandra Pivec je že dvakrat izjavila, da glede varnosti hrane za slovenskega potrošnika ni treba zganjati preplaha. Zatrdila je, da je sledljivost izvora mesa dobra, ogledala si je celo obrat Celjskih mesnin, kjer naj bi se prepričala o mehanizmih kontrole in sledljivosti mesa.
A temu težko verjamemo, ko iz hladilnic globoko zamrznjenega mesa vsak dan padajo novi okostnjaki. Zadnji primer je iz Panvite, ki je prek danskega distributerja uvozila 15 ton poljskega govejega mesa. Pa Panvita ni edina, je trenutno edini obrat, ki ima zalogo večjih količin poljskega mesa. Tako kot Panvita delajo vsi mesnopredelovalni obrati v Sloveniji.
Zato je sežig Panvite na grmadi nekorekten in za potrošnika zavajajoč. Celjske mesnine so afero izkoristile z obiskom ministrice in se postavile "nad druge slovenske mesarje". Čeprav sistem in uvoz mesa tudi tam kot pri drugih delujeta na podoben način. Kar vemo, je le, da to meso ni iz sporne klavnice.
Poljska kot poceni surovinsko baza
Večji problem kot sporna klavnica je mehanizem nadzora od kmečkega dvorišča naprej. Še zdaj ni jasnih odgovorov o sledljivosti živali in njihovega izvora od skotitve. To je bil očitno obroben ali nepomemben podatek za vse mesarje, ki uvažajo poljsko goveje meso. Poljake so imeli zaradi več kot 90-odstotnega presežka govejega mesa za poceni surovinsko bazo. Ob tem si je treba zastaviti vprašanje, ali ni cenovni pritisk na poljsko meso povzročil tega, kar se je zgodilo, verjetno ne samo v zaprtem mesnem obratu, ampak tudi drugod. Vseh bolnih in poškodovanih živali gotovo niso zaklali samo v eni poljski klavnici. Sanitarne zakole so opravljale in opravljajo tudi druge klavnice. Glede na to, kaj se je dogajalo v omenjeni klavnici, se upravičeno zastavlja vprašanje, kako so bile vodene evidence o sanitarnih zakolih in kako so se prirejali dokumenti o mesu živali v sanitarnem zakolu. Pošteno je treba povedati, da ob sanitarnem zakolu živali zaradi poškodbe (ne pa bolezni) ni nujno vse meso neuporabno za prehrano ljudi. Drug problem je okužba mesa z uporabo antibiotikov. Poljska je na osmem mestu po uporabi antibiotikov med državami članicami EU in uporabi 149 mg antibiotika na PKE.
Židan: Ministrstvo naj okrepi nadzor
Skupina Panvita je v lasti vplivne pomurske družine Polanič. Predsednik uprave je Peter Polanič, skupino pa danes sestavlja devet povezanih družb, ki zaposlujejo čez 600 oseb. Iz Panvite je v politiko prišel Dejan Židan, prvak SD, ki je bil nato v Pahorjevi vladi, pri Alenki Bratušek in Miru Cerarju kmetijski minister. V ta resor sodi tudi nadzor nad varnostjo hrane. "Verjamem, da imamo v Sloveniji vse potrebne kontrolne mehanizme, da se takšne zlorabe ne bi mogle dogajati. Kljub temu pa pozivam pristojno ministrstvo, da te mehanizme še okrepi, saj se bomo v prihodnosti verjetno še kdaj srečali s podobnimi primeri v Evropi," je po poročanju Dela povedal Dejan Židan. (dr)
Sprenevedanje inšpekcijskih služb
Reakcija urada za varno hrano oziroma pristojnih inšpekcijskih služb je svojevrstno sprenevedanje. Ob izbruhu afere so storili in delajo vse, da odkrijejo meso iz sporne klavnice na našem trgu. To je njihova dolžnost. Če poljski novinar ne bi razkril spornega početja, bi nas še naprej prepričevali in z dokumenti, kot se je izkazalo, vprašljive sledljivosti dokazovali, kako neoporečno in kakovostno meso uvažajo naši mesarji. O tem, koliko uvoženega mesa so vzorčili in poslali v laboratorijske analize, koliko kontrol so opravili in ugotavljali uporabo globoko zamrznjenega mesa, pa nam ne dajo podatkov. Slovenski potrošnik ali davkoplačevalec še vedno ne ve, ali se zamrznjeno meso uvaža za predelavo ali pa se ponuja tudi kot sveže meso na trgovskih policah, kot se to dokazano dogaja v Srbiji in na Hrvaškem.
Tuji kupci ponujajo več
Pri uvozu govejega mesa se v Sloveniji nihče ne more sklicevati na pomanjkljivo samooskrbo. Slovenija ima po podatkih statističnega urada že nekaj let več kot 100-odstotno pokrite potrebe po govejem mesu. V zadnjih dveh letih naj bi imeli celo od pet do deset odstotkov presežka. Statistika izhaja iz števila rejenih glav goveda za meso. Zgodba dobi čisto drugačno dimenzijo, ko te glave "pretopimo" v dejansko ponudbo svežega domačega govejega mesa. Tu se naenkrat srečamo s primanjkljajem. Razlog je v odkupnih cenah. Domače odkupne cene so za od deset do dvajset odstotkov nižje od cen, ki jih ponujajo tuji (avstrijski, italijanski in v zadnjem obdobju tudi libanonski) kupci. Ceni svežega govejega mesa na naši in avstrijski trgovski polici pa sta približno enaki, s tem da najkakovostnejši deli govejega mesa presegajo cene na avstrijskih policah.
