Pomlad prinaša prva večja opravila. Kmetije in podjetja si v tem času pomagajo s sezonskimi delavci. V nasadih hmelja dela že potekajo, v sredini meseca maja bodo začeli pobirati prve jagode, poleti bodo pomoč potrebovali večji zelenjadarji, v jesenskih mesecih pa sadjarji in predvsem vinogradniki.
Kje bodo našli vse dodatne roke, se sprašujejo pridelovalci, ki ne morejo zanesljivo vedeti, kakšne bodo takrat epidemiološka slika in razmere. Spomnimo, da so bile lani v času prvega epidemiološkega vala meje strogo zaprte in je zato nastalo veliko težav pri pridobivanju delovne sile. Ministrstvo za kmetijstvo je zato stopilo v stik s študentskimi servisi in zavodom za zaposlovanje. Sočasno so s pristojnimi ustanovami iskali način, da bi se v začasno delo v kmetijstvu lahko vključili vsi državljani, ki bi to želeli, na primer študenti, upokojenci, delavci, ki so na čakanju, in drugi. V obdobju od 16. marca do 29. maja lani so na ta način delo iskali 603 posamezniki, delo pa je ponujalo 26 kmetij.
V poletnih mesecih so se kmetje vendarle razveselili postopnega sproščanja ukrepov, a obvezna karantena je ostala. "Lani smo imeli celo skupino delavcev v 14-dnevni karanteni. To je bila katastrofa. Oni so bili zaprti in nismo mogli delati, mi pa smo bili brez delovne sile," se spominja Jožica Bobnar iz sadjarstva SLOM, kjer imajo največ delavcev iz Bosne in Srbije. Tudi za letos jo skrbi, kako se bo epidemija razpletla. "Ne vemo, kako bo ob začetku sezone. Pravila se spreminjajo na tedenski ravni," je dejala. Po trenutnih pogojih delavci iz tujine sicer lahko prihajajo, a je zanje obvezen PCR-test, to pa je tudi dodaten strošek. "Če pride okoli 20 delavcev in moraš za vsakega plačati 100 evrov za test, je to veliko. Delavci zagotovo ne bodo prišli, če si bodo to morali plačati sami," še razmišlja.
Bodo torej zaradi negotovih razmer delavce letos raje iskali doma? "Res imamo oglas tudi na zavodu, a na te delavce ne računamo. Tuji delavci so veliko bolj zanesljivi. Naši en dan pridejo, naslednji dan jih ni, zbolijo ali pa imajo kakšne obveznosti," je dejala Bobnarjeva. Tudi sicer večina kmetov opaža slabši odziv pri domačih delavcih. Tako so tudi lani poročali ministrstvu, saj so si številni po izkazanem interesu premislili. Tisti, ki so delo opravljali prvič, pa so hitro obupali.
Na zavodu sicer kmetom pomagajo pri iskanju sezonskih delavcev, a opažajo, da je za obiranje sadja veliko lažje najti delavce kot pa za težja dela, kot je obrezovanje ali delo na hmeljišču, kjer večinoma še vedno stavijo na Romune, Srbe in Bošnjake.
Jagode bodo pobirali Slovenci
Na zavodu od 20 do 30 oseb trenutno torej išče že omenjeno sadjarstvo SLOM, ki v resnici na te delavce ne računa, 200 slovenskih obiralcev jagod pa družba Panvita. "Delavci so plačani glede na učinek. Prejmejo 40 centov na kilogram obranih jagod čez teden in 45 centov ob nedeljah in praznikih. To je neto vrednost. Zraven imajo tudi plačano malico," je pojasnila Simona Petek iz Panvite in dodala, da s pridobivanjem domače delovne sile nimajo težav in zato bodo tudi letos vključili predvsem lokalno prebivalstvo. "Približno polovica pobiralcev se vrača vsako leto, drugi pa so novi. Starostna struktura je zelo različna," je še dejala.
Tudi na zavodu za zaposlovanje, kjer taka dela objavljajo, imajo izkušnje, da se med domačimi delavci za tako delo največ odločajo lokalno prebivalstvo, ki nima dodatnih stroškov s prevozom na delo, in delavci, ki imajo s tem delom že izkušnje. Čeprav ne vodijo evidenc, pa zatrjujejo, da epidemija ni bistveno vplivala na lansko povpraševanje. Bistveno bolj kot epidemija na potrebe vplivajo vremenske razmere. "Pred kratkim smo na primer objavili prvi seznam ponudnikov v letošnji sezoni. Dva ponudnika iščeta od 220 do 230 delavcev za opravljanje sezonskih del v kmetijstvu. Za primerjavo - v lanskem letu je zavod v istem obdobju objavljal informacijo o 15 ponudnikih, ki so iskali 400 do 500 delavcev. Letos je torej prvih ponudb manj, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer in pozebe," so pojasnili.
Slabo plačana storitev
Do takega sezonskega dela pa je kritičen Goran Lukić iz Delavske svetovalnice. "Država je leta 2018 spremenila zakon o kmetijstvu in vpeljala novo obliko dela, imenovano začasno ali občasno delo v kmetijstvu, kar pomeni, da se delovno razmerje spreminja v storitev, ki je določena z normo. Druga težava pa je, da ima tako delo minimalno urno postavko, ki je izredno nizka. Znaša 5,46 evra bruto. Če po tej postavki nekdo dela 176 ur, ne doseže minimalne plače," je dejal in dodal, da je zato argument, da Slovenci tega dela ne želijo opravljati, hinavski.
Na zavodu za zaposlovanje so še pojasnili, da brezposelne osebe, ki opravljajo tako delo, na zavodu ostanejo prijavljene. "Sezonsko delo v kmetijstvu za brezposelne tako predstavlja predvsem možnost dodatnega zaslužka v času, ko iščejo zaposlitev," so zapisali in dodali, da se, če posameznik prejema denarno nadomestilo, to v času opravljanja dela zniža, če zaslužek preseže z zakonom določeni znesek, ki je 400 evrov neto dodatnega zaslužka na mesec.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
