Minister za javno upravo Boštjan Koritnik je predstavil predlog zakona, s katerim se spreminjajo meje nekaterih volilnih okrajev in bodo s tem, verjame, zadostili ustavni odločbi. Predlog je posredoval koalicijskim poslanskim skupinam, ki pa o tem za zdaj niso enotne. Pričakovati je, da bosta sopodpisnici predloga zakona SDS in DeSUS. S predlogom novele zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor ministrstvo predlaga spremembe za 16 volilnih okrajev (deloma na Dolenjskem, deloma v Zasavju, deloma na območju Celja in Maribora ...).
"Verjamem, da smo s tem zadostili odločbi ustavnega sodišča," je dejal minister. Odstopanje med najmanjšim in največjim volilnim okrajem je zdaj 1:2,7. Po obstoječi ureditvi pa je to razmerje 1:3,7.
"Upoštevali smo vsa določila, ki jih v odločbi navaja ustavno sodišče," pravi minister. "Je pa res, da je odločba napisana precej ohlapno, brez jasnih navodil, kaj je treba pri trenutni ureditvi popraviti, kaj je v neskladju z ustavo," je dodal. Po Koritnikovih besedah je delo ministrstva za zdaj glede tega končano, bodo pa še na voljo za morebitne tehnične popravke, če bo to potrebno med obravnavo v DZ.
Poslanec SDS Branko Grims je že ocenil, da zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo, ustreza ustavnim merilom glede sorazmerji, velikosti ter upoštevanja zgodovinskih in drugi povezav. "Glede na to, da za ukinitev volilnih okrajev ni zadostnega števila glasov, se bo treba soočiti s spremembo meja," je povedal v DZ. Prepričan je, da bodo za spremembo volilnih okrajev zbrali dovolj glasov in bo zakon sprejet pravočasno. Poudaril je, da bo treba postopek izvesti čim hitreje in bo verjetno potrebna kakšna izredna seja. Na očitke, da s tem predlogom preračunavajo, kako bi bili posamezniki najlažje izvoljeni, je odgovoril, da je to filozofsko vprašanje. "Verjetno bi bila ukinitev volilnih okrajev za izvolitev marsikoga celo boljša rešitev. Je pa seveda vprašanje, kaj bi bilo to za Slovenijo. Treba je izhajati iz tega, kar je dobro za Slovenijo."
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je povedal, da so podporo tej rešitvi sprejeli na organih stranke. Po njegovih ocenah bodo sopodpisniki predloga zakona. Na predlog, ki ga je pripravilo ministrstvo, imajo v DeSUS eno pripombo, sicer pa se jim zdi predlog sprejemljiv. Pomisleke ima poslanec Ivan Hršak, ki je izvoljen v Hrastniku. Ta okraj je namreč eden manjših in bi se po predlogu ministrstva spremenil. Tako je vprašanje, ali bo poslanec podprl predlog.
SMC in NSi sta še naprej naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev in uvedbi prednostnega glasu ter bosta najprej podprli ta predlog zakona. V parlamentarni postopek ga je nedavno ponovno vložilo 37 opozicijskih poslancev. Marca je bil tak predlog neuspešen, saj ni prejel potrebnih 60 poslanskih glasov.
Tudi v primeru neuspeha tega zakona pa je pričakovati prizadevanje SMC in NSi za uresničitev ustavne odločbe. LMŠ, Levica, SD in SAB so se danes ponovno zavzele za ukinitev volilnih okrajev in uvedbo prednostnega glasu. Po njihovem mnenju bi le s tem zagotovili večji vpliv volivcev na izvolitev poslancev. Večinoma ocenjujejo, da gre pri predlogu ministrstva za kozmetične popravke, s katerimi verjetno ne bi izpolnili ustavne odločbe. Vodja poslanske skupine SAB Maša Kociper je povedala, da so že preverjali podporo in se pomikajo proti zahtevani večini. Ali bodo zbrali 60 glasov, pa po njenem mnenju ne bodo vedeli do glasovanja.
Ustavno sodišče je decembra 2018 določilo dveletni rok, da se, poenostavljeno, meje velikostno preveč neenakomernih volilnih okrajev v našem proporcionalnem volilnem sistemu popravijo oziroma izenači volilna pravica ne glede na geografijo. Teoretično sta bili možnosti dve. Ali novo risanje mej znotraj volilnih enot ali pa ukinitev volilnih okrajev.
