Izredna profesorica za področje mednarodne ekonomije in poslovanja, dr. Romana Korez Vide z Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru, o vplivih in (morebitnih) učinkih uvedbe ameriških carin na svetovno gospodarstvo.

Kaj glede na izvozno usmerjeno gospodarstvo pomeni takšna dodatna obremenitev?

"Učinki uvoznih carin nove ameriške administracije na države izvoznice v ZDA bodo odvisni od pomena ameriškega trga v njihovi strukturi izvoznih trgov. Če pogledamo izvozno usmerjenost EU na ameriški trg, so ZDA v letu 2024 z dobrimi 20 % predstavljale največji izvozni trg EU za blago. Med državami EU je bila vodilna izvoznica blaga na ameriški trg Nemčija, sledile so Irska, Italija, Francija in Nizozemska. Prve tri države so tudi zabeležile največji trgovinski presežek v trgovanju z ZDA. Po industrijski strukturi sta v izvozu blaga iz EU na trg ZDA prevladovali avtomobilska industrija s skoraj 40 % in farmacevtska industrija z dobrimi 30 %. Kar zadeva Slovenijo, so se ZDA v letu 2024 uvrstile na 12. mesto trgovinskih partneric Slovenije.

Čeprav ZDA niso med najpomembnejšimi neposrednimi izvoznimi trgi Slovenije, bodo preko izvozne izpostavljenosti Nemčije in Italije trgu ZDA negativne učinke ameriških uvoznih carin občutila slovenska podjetja, ki izvažajo v navedeni dve državi. Nemčija in Italija sta poleg Švice, Hrvaške in Avstrije sicer najpomembnejša izvozna trga Slovenije. Glede na to, da sta proizvodnja izdelkov za avtomobilsko industrijo in farmacevtska industrija pomembni panogi slovenskega gospodarstva, bodo večji neposredni učinki ameriških uvoznih carin na slovensko gospodarstvo odvisni od pomena ameriškega trga za slovenske izvoznike iz teh panog in od višine ameriških uvoznih carin za izdelke iz obeh panog. ZDA po drugi strani ostajajo pomemben trg za slovenske nišne industrije. Industriji jekla in aluminija sta v letu 2024 predstavljali približno 11 % celotnega slovenskega izvoza v ZDA, kar po uvedenih ameriških uvoznih carinah na to industrijo v sredini letošnjega marca in ob hkrati manj ugodni gospodarski situaciji v Evropi ni obetavno za slovenska podjetja iz te industrije. Nastali bodo dodatni pritiski na konkurenčnost teh podjetij. Ker se bodo zaradi dodatnih stroškov uvoznih carin neposredni izvozniki na ameriški trg srečevali s cenovno nekonkurenčnostjo na tem trgu, bodo morali prestrukturirati svoje tržne in morda tudi produktne portfelje ter racionalizirati svoje poslovanje na več področjih. Zaradi globalne uvedbe ameriških uvoznih carin in posledičnega iskanja novih trgov podjetij iz številnih držav bi se lahko slovenska podjetja na teh tujih trgih srečevala z novo, ostrejšo konkurenco."

Lahko dodatno carinsko obremenitev gospodarstvo prevzame na svoja pleča?

"Ekonomska teorija sicer ne daje jasnega odgovora na vprašanje, kako višje uvozne tarife vplivajo na realno gospodarstvo države, ki je zvišala uvozne tarife. Zaščita nekaterih domačih industrijskih panog pred konkurenco, skupaj z možnostjo, da bodo podjetja in potrošniki pogosteje izbirali domače blago namesto uvoženega, ima lahko pozitivne učinke na gospodarstvo. Pozitivne gospodarske učinke ima lahko tudi višji carinski prihodek za državo. V skladu s trgovinsko teorijo se lahko učinki povečanja uvoznih carin razlikujejo med velikimi in majhnimi državami. Velike države imajo lahko v nasprotju z majhnimi državami koristi od boljših trgovinskih pogojev, saj lahko vplivajo na cene blaga na svetovnem trgu. Ti pozitivni učinki se seveda zmanjšajo, če se tudi druge države odločijo povečati uvozne carine. Višje uvozne carine imajo lahko pomembne negativne učinke na državo, ki je te carine uvedla. Vodijo v višje potrošniške cene in cene inputov ter posredno obdavčujejo izvoz, kar zavira gospodarsko aktivnost in zvišuje inflacijo. Empirične študije tako nedvoumno kažejo, da višje domače uvozne carine negativno vplivajo na realno gospodarstvo tako države, ki je povišala uvozne tarife, kot tudi držav, na katere višje uvozne tarife vplivajo. Negativni učinki se povečajo zaradi obstoja globalnih vrednostnih verig, pri čemer so največji negativni učinki na države in sektorje, ki so v proizvodni verigi nižje.

Z ekonomskega vidika carine kot vladne intervencije v mednarodni trgovini ovirajo svetovno gospodarsko dejavnost: mednarodno trgovino z njenimi pozitivnimi učinki, konkurenco, hitrost inovacij in možnosti izkoriščanja ekonomije obsega. To na koncu vodi v nižjo produktivnost in nižji BDP. Kako bosta evropsko in slovensko gospodarstvo prenesli ameriške uvozne carinske tarife, bo odvisno od sposobnosti dogovarjanj. Ekonomisti načeloma nismo naklonjeni institucionalnim intervencijam, ki niso predvidene kot začasni ukrepi, negativno vplivajo na tržno gospodarstvo in niso namenjeni podpori novonastalim industrijam, preprečevanju nepopolne konkurence ter zaščiti nacionalnega zdravja in varnosti. Povečanje uvoznih carin lahko povzroči večjo negotovost glede prihodnje trgovinske politike ter poveča pesimizem med podjetji in gospodinjstvi. To lahko ovira poslovne naložbe in potrošnjo gospodinjstev. Povečana negotovost lahko vpliva tudi na neposredne naložbe tujih podjetij v državi, ki uvaja uvozne carine.

V kolikšni meri bodo cilji ameriške administracije po izboljšanju konkurenčnega položaja domačih podjetij, povečanju naložb v ameriško gospodarstvo ter višjem zaposlovanju v zaščitenih panogah z dvigom uvoznih carin res doseženi, bodo pokazali učinki na ameriška podjetja, ki so trenutno odvisna od uvoza, in to, kako bodo potencialni tuji investitorji dojemali stabilnost ameriškega poslovnega okolja."

Evropa se je pripravljena odzvati na ameriške poteze. Je to smotrno?

"Evropska unija je pripravila sveženj protiukrepov na uvedene ameriške uvozne carine. Uvedba povračilnih carin lahko vodi v trgovinske vojne, ki ne koristijo svetovnemu gospodarstvu, še posebej ne v trenutnih geopolitičnih razmerah v svetu. Povečevanje napetosti z dajanjem prednosti povračilnim carinam namesto diplomatskim rešitvam ter pogajanjem v trenutni situaciji vodi do nadaljnjega povečevanja negotovosti in zaostrovanja globalnih političnih ter gospodarskih razmer."

Kaj bi to glede na kondicijo gospodarstva, upoštevaje tudi siceršnje izzive evropskega gospodarstva, pomenilo?

"Slovensko gospodarstvo neposredno ni zelo odvisno od ameriškega trga. Posredna odvisnost preko globalnih dobavnih verig pa lahko nanj pomembno vpliva v smislu zviševanja proizvodnih stroškov, potrebnega tržnega in produktnega prestrukturiranja, prekinitev dobavnih verig, morebitnega zmanjševanja števila delovnih mest v določenih panogah oziroma podjetjih ter splošnega nezaupanja in negotovosti, ki vodita do nižje potrošnje in investicij ter počasnejše gospodarske dinamike."

Ali gospodarstvo na koncu vselej prenese te dodatne obremenitve na končne potrošnike? So ti sposobni to prenesti? Kaj so možni scenariji v takem primeru?

"Vpliv uvoznih carin, ki niso selektivne in kratkoročne, se prenese na potrošnike v državah, ki so te carine uvedle, in tistih, ki so s tem prizadete ter kot odziv eventualno uvajajo povračilne carine. Potrošniki se lahko soočijo z manjšo izbiro produktov in višjimi cenami. Negotova situacija lahko vodi do njihovega nezaupanja in nižje potrošnje. Kakšni bodo učinki na potrošnike, je odvisno od sposobnosti prilagajanja posamičnega gospodarstva  oziroma ekonomske integracije novonastalih razmer. Evropska unija bi se morala poenotiti v smislu vsebine in načina odzivanja na uvedene ameriške carine. Spodbujanje trgovinskih vojn in odsotnost pogajanj, zgodovinsko gledano, nista doprinesla h gospodarskim razmeram, ki bi zagotavljale stabilnost kot podstat političnega miru."