Toni Balažič, glavni izvršni direktor Panvite: "Čestitam predsednici. Prvi v zgodovini Slovenije, kar potrjuje odprtost naše družbe. Pred njo pa ni lahka naloga, saj jo čaka premoščanje vrste razdorov v naši politiki in družbi. Delovati bo morala povezovalno in nepristransko, kar ni pomembno samo z vidika družbenega, temveč tudi gospodarskega razvoja Slovenije. Premalo nas je, da bi se delili, saj so majhni narodi lahko ekonomsko prodorni in uspešni samo z medsebojnim sodelovanjem in visoko stopnjo nacionalnega konsenza. Marsikdo gleda na funkcijo predsednika države predvsem kot na protokolarno, neizvršno, zato marsikdaj podcenjeno. Jaz na to gledam malo drugače: predsednica države je prvi komunikator države, tako znotraj kot zunaj nje. V sodobni družbi in tudi organizacijah je komunikacijska funkcija ena od najpomembnejših, zato ima predsednica lahko velik vpliv na družbeno dinamiko in njen razvoj. Ključno in pogumno mora soustvarjati novo kulturo dialoga, sodobne vrednote in oblikovati nov cilj, novo smer. Slovenija lahko postane bolj odprta, tolerantna družba, ki bo temeljila na sodelovanju in medsebojnem spoštovanju. Samo s pozitivno družbeno klimo bo Slovenija lahko postala prodornejša in ekonomsko uspešnejša."
Karolina Babič, filozofinja: "Proces volitev iz prvega kroga v drugega je kot prehajanje iz mladosti v zrela leta, prežeto z grenkim spoznanjem skromnosti dejanskih izbir. Od raznolikosti možnosti, tudi kakšnih precej posebnih, do močno skrčene izbire med kandidatom, ki zastopa izrazito desne moralne in ekonomske vrednote, ter kandidatko, ki, kljub sicer levim političnim vrednotam dejansko živi desne ekonomske vrednote. Moralna desnica nažira identitete posameznikov, ekonomska desnica nažira telesa ljudi in krepi socialno neenakost. Kakorkoli izberem, dam svoj glas neoliberalni življenjski ideologiji, ki socialno pravičnost odriva na periferijo političnega polja. Zato sem oddala neveljaven listič. Ne prepriča me mnenje, da s tem dam svoj glas glasnejšim. Demokracija je neubrano večglasno zborovsko petje. Svoj glas sem dala v skupino tistih, ki med kandidatoma nismo prepoznali nekoga s podobno predstavo o pravičnosti, v tretji glas torej. Pa še četrti glas obstaja, ki je apatično ostal doma, pa še peti, ki sploh nima volilne pravice. Pa še kak glas."
Jure Gašparič, zgodovinar: "Na volilno nedeljo bi bilo marsikomu lažje, če bi si nasproti stala stala dva kandidata, ki bi povsem nedvoumno poosebljala dva pogleda na družbo. Pravzaprav bi bilo dovolj, da bi bil vsaj eden izmed obeh bolj jasno profiliran, kakor aprila letos v Franciji, kjer se je z Emmanuelom Macronom pomerila Marine Le Pen. Njeno morebitno izvolitev so označevali kot Trump moment in glasovali proti njej. Tako jasnih referenčnih točk v Sloveniji na videz ni bilo. Na trenutke se je celo zdelo, da oba kandidata nagovarjata napačno volilno telo. Logar bi lahko bil tudi kandidat sredine, Pirc Musarjeva kot ostra odvetnica in podjetnica pa bolj ustreza volivcem desno od sredine.
Od kandidatov za najvišje politične položaje volivec ne pričakuje odgovorov na vsa mogoča konkretna vprašanja. Pričakuje pa, da poosebljajo načelno smer reševanja družbenih problemov. Včasih, v 19. in 20. stoletju, je bilo preprosto; poznali smo socialdemokracijo, liberalizem in katolicizem. Danes je politični prostor bolj konfuzen, postpolitika je populistična in idejno plitka, a ključni problem je, da nobeden od 'neodvisnih' kandidatov ni poosebljal ničesar. Razen samega sebe. Tako je bilo odločilno umeščanje obeh kandidatov v politični prostor, kjer je 'tradicionalno' in pričakovano slavila leva sredina. Toda zmaga tokrat ni bila lahka. Kaj pričakovati? Poudarjanje izvoljene predsednice, da nima strankarskega nahrbtnika in da so ji odveč 'strankarske zdrahe', lahko razumemo kot načelno zavračanje slovenskih strank. Seveda ni nič narobe, če smo do njih zelo kritični, toda če take besede prihajajo od bodoče predsednice, lahko pomenijo nadaljevanje spodkopavanja zaupanja v predstavniško demokracijo. Kot državljani si tako lahko v prvi vrsti želimo, da bo vendarle krepila zaupanje v obstoječi politični sistem, v njegov način odločanja in v sprejete odločitve in da bo včasih pa le posnemala odhajajočega predsednika in bila tiho."
Nomi Hrast, prodekanja za študentska vprašanja Ekonomsko-poslovne fakultete: "Mladi se zavedamo, da mora biti predsednik republike v politiki vzor spoštljivega in kulturnega dialoga. Pogosto poslušamo, da smo mladi prihodnost družbe, a težava je v tem, da mnogi politiki v svoji kampanji tega ne ozavestijo, še manj pa v svojih mandatih. Če si želimo visoko volilno udeležbo med mladimi, nas morajo politiki tudi nagovoriti, mi pa se moramo počutiti slišane. Danes ob 17. uri sem bila šele 19. mlada oseba, ki je prišla na dodeljeno volišče. Žalostno je, da nas mlade pomen udeležbe na volitvah ne zanima, saj mnogi dojemamo volilno pravico zgolj kot pravico in ne kot dolžnost. Ko nam nekaj ne ustreza, pa vendarle takoj najdemo dve minuti, da povemo, kaj nam ne ustreza. Srčno upam, da se bo novoizvoljena predsednica Republike Slovenije zavedala, da mlade ni dovolj samo poslušati, ampak nas je potrebno tudi slišati. Hkrati pa si želim, da bi se mladi bolj zavedali pomena svojega glasu."
