Miha Raičevič
Slovenija pri iskanju cepiva proti novemu koronavirusu sodeluje v iniciativi Evropske komisije, s katero je predlagan skupen pristop EU v pogajanjih s predstavniki proizvajalcev obetavnih cepiv. Namen tega je okrepiti pogajalsko moč s proizvajalci, doseganje najnižjih cen ter ostalih pogojev ob odgovornosti za varna, učinkovita in kvalitetna cepiva, so pojasnili na ministrstvu za zdravje.
"Trenutno je v postopku kliničnih preizkušanj več obetavnih cepiv in pričakuje se, da bodo prve količine dostopne že to jesen oziroma najpozneje do zaključka leta 2020, nekatera pa šele tekom leta 2021," so zapisali.
Komisija bo v imenu držav članic sklenila pogodbe s proizvajalci najbolj obetavnih cepiv v obliki sporazuma za vnaprejšnji nakup v okviru instrumenta predhodnega javnega naročila (APAs) in s tem rezervirala potrebne količine cepiv za vsako izmed držav članic EU – torej tudi za Slovenijo. S tem bo za vse članice Unije zagotovljena enaka možnost za čim hitrejši dostop cepiv, ki bodo v danem trenutku izpolnila vse pogoje za preskrbo EU trga, so pojasnili na ministrstvu.
Obetavna cepiva se sicer delijo v tri skupine: vektorska cepiva, rekombinantna proteinska cepiva/komponentna cepiva ter kot tretja so najbolj inovativna cepiva na osnovi mRNA. Trenutno se še več proizvajalcev cepiv pogaja s predstavniki Evropske komisije in še vedno ni mogoče z gotovostjo trditi, s katerimi od teh bo komisija najprej podpisala pogodbo.
Evropska komisarka za zdravje upa na cepivo proti covidu-19 do konca leta
Evropska komisarka za zdravje Stela Kiriakides je v nedeljo izrazila upanje, da bi lahko bilo cepivo proti covidu-19 na voljo že do konca letošnjega leta. Imajo namreč dobre kazalnike glede razvoja.
"Čeprav je trenutno težko karkoli napovedati, imamo nekaj dobrih kazalnikov, da bi lahko bilo začetno cepivo na voljo do konca leta ali v začetku prihodnjega," je dejala v pogovoru za časnik Handelsblatt.
Ob tem je opozorila, da cepivo ne bo rešilo vseh težav. Bo pa omogočilo počasno vrnitev v normalnost, če se bo cepila kritična masa državljanov, predvsem tistih v rizičnih skupinah, je dodala.
Zaradi posamičnih izbruhov v državah članicah je pozvala vlade, naj hitro izolirajo vir okužbe, testirajo bližnje in sledijo stikom. (STA)
Hrvaška že rezervirala cepivo?
Pretekli teden pa je hrvaški spletni portal Index objavil članek, v katerem je navedel besede ministra za zdravje Vilija Beroša, da je Hrvaška že rezervirala milijon in pol odmerkov cepiva proti novemu koronavirusu. Podpisala naj bi celo že pogodbo o dobavi, ko bo cepivo na voljo. In tudi prvi mož Hrvaškega zavoda za javno zdravje Krunoslav Capak je dejal, da bo Hrvaška ena izmed prvih držav, ki bodo dobile cepivo.
V uredništvu Indexa so dobili dokument, ki naj bi razkrival, s kom so se hrvaški vodilni predstavniki pogovarjali in katere možnosti so imeli na mizi. Ena med njimi je COVID-19 Vaccines Global Access (COVAX), gre za mehanizem, ki ga zagotavlja Zavezništvo za cepljenje (Gavi), z njim pa želijo zagotoviti hiter, pošten in pravičen dostop do cepiva po vsem svetu.
Slovensko ministrstvo smo prosili, če lahko komentira ta zapis, a so nam odgovorili, da ga ne morejo, so pa pojasnili: "Ena od pomembnih zavez v skupnih aktivnostih je, da nobena od držav članic EU ne vodi ločenih pogajanj s proizvajalci cepiv glede preskrbe s cepivi (znanstvene prezentacije so dovoljene), ker bi se s tem znatno oslabila pogajalska moč EK tako glede cen kakor tudi glede drugih pogojev preskrbe. Slednje velja za vse članice EU, tudi za Hrvaško."
Kdo je v zavezništvu Gavi?
Zavezništvo Gavi so ustanovili Fundacija Billa in Melinde Gates, Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), posamezne države donatorke, druga podjeta, Unicef, civilne organizacije, proizvajalci cepiv in raziskovalne agencije. 300 milijonov evrov za Gavi je donirala tudi Evropska unija, Nemčija je ločena dodala še 600 milijonov, Francija pol milijarde, največ pa je prispevala velika Britanija, kar 1,85 milijarde evrov.
Gavi se zavzema za to, da bi cepivo pravično porazporedili državam po svetu in ne najprej samo bogatim. V razvoju naj bi bilo 12 cepiv in do konca prihodnjega leta bi lahko izdelali dve milijardi odmerkov. Od tega bi 950 milijonov odmerkov namenili državam z visokimi in srednjimi dohodki, prav toliko pa še za države z nizkimi in nižjimi srednjimi dohodki. 100 milijonov bi jih namenili za druga žarišča in območja s humanitarno katastrofo.
Andrej Trampuž je optimist
"Pri cepivu imamo nekaj optimističnih novic," pa je v pogovoru za javni radio Prvi povedal slovenski infektolog Andrej Trampuž z berlinske Klinike Charite. Razvitih naj bi bilo več cepiv, ki naj bi bila hkrati tudi varna in, kot kažejo rezultati tretje faze, tudi učinkovita. "Sam sem optimist, da bomo imeli v začetku naslednjega leta že cepivo in na ta način rešili to situacijo," je med drugim povedal in pozval vse, da dokler cepivo ne bo na voljo, dosledno nosijo zaščitne maske v zaprtih javnih prostorih, skrbijo za higieno rok in zadostno socialno distanco.
