O dosežkih Konference o prihodnosti Evrope so danes na okrogli mizi z naslovom Quo vadis, Evropa? v Ljubljani pod okriljem pisarne Evropskega parlamenta govorili evropska poslanka (ELS) Ljudmila Novak, vodja predstavništva Evropske komisije pri nas Jerneja Jug Jerše, profesor evropskega prava z Nove univerze Matej Avbelj, udeleženka konference državljanov Olga Černe in Jaša Levstik iz Evropskega mladinskega parlamenta Slovenije. Pogovor je vodila Anja Hlača Ferjančič.
V zadnjem letu je več kot 600.000 Evropejcev s Konference podalo 17.500 predlogov in idej: od zelenega prehoda, sociale in utrjevanja demokracije do globalne vloge EU, varnosti in digitalizacije. Z 200 predlogi ukrepov se bodo 9. maja v Strasbourgu seznanili predsedniki evropskih institucij in napočil bo začetek njihovega udejanjenja.
Ljudmila Novak je dejala, da so države članice EU sprejele pravila: "Problem nastane, če se pravil ne držijo. Ker nimamo ustreznih sankcij, smo nemočni. Ko članice ne želijo izpolnjevati pravil v boju proti korupciji, pri vladavini prava ali glede medijev, lahko blokirajo odločitve tudi s podporo članic podobnih interesov." Jerneja Jug Jerše je spomnila: "Pri pandemiji in vojni v Ukrajini nismo imeli instrumentov za soočenje, a je bila obakrat EU v odzivu zelo enotna." Poudarila je, da se moramo hkrati ukvarjati tudi z izzivi prihodnosti, kot so podnebne spremembe. Matej Avbelj je pohvalil vključevanje državljanov: "Demokratična legitimnost ima dva stebra; prvi je nacionalen prek izvoljenih predstavnikov v Svetu EU in Evropskem svetu, drugi je nadnacionalen in utemeljen na državljanstvu EU. Največji problem je, ker kot državljani članic nismo ponotranjili nadnacionalnega političnega svojstva."
Udeleženka konference o prihodnosti Evrope Olga Černe je bila z izkušnjo zelo zadovoljna: "Prvič sem potovala z letalom in veliko sem se naučila." "Mladi morda drugače gledamo na politiko. Zato je pomembno, da je konferenca potekala na nekonvencionalen način," pa je svojo izkušnjo opisal Levstik.
Govorili so tudi transnacionalnih volilnih listah in tako imenovanih špicenkandidatih. Ljudmili Novak se zdi oboje dobra zamisel: "A je treba harmonizirati volilno zakonodajo, to pa do naslednjih evropskih volitev še ne bo mogoče."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
