Koalicijski poslanci skupaj s poslancema narodnosti so, kot smo prvi poročali v Večeru, v začetku meseca v zakonodajno proceduro vložili novelo zakona o organizaciji vzgoje in izobraževanja, katere glavni cilj je spremeniti sestavo svetov zavodov v vzgoji in izobraževanju. Člani slednjih imajo poleg tega, da sprejemajo program razvoja vrtca in šole, delovni načrt, nadstandardni program in letno poročilo, še eno zelo pomembno funkcijo. Odločajo tudi o imenovanju in razrešitvi ravnatelja. V sedanji enajstčlanski sestavi imajo v vrtcih in osnovnih šolah po tri predstavnike starši in ustanovitelj, ki je v tem primeru občina, pri srednjih šolah pa država. Pet članov pa je predstavnikov zaposlenih. Predlagatelji bi število predstavnikov zaposlenih zmanjšali za dva in za toliko povečali članstvo predstavnikov ustanoviteljev.
Predlog je naletel na oster odziv tako Sindikata vzgoje, izobraževanje, znanosti in kulture (SVIZ) kot tudi nekaterih strokovnjakov na področju vzgoje in izobraževanja, s prvopodpisanim Slavkom Gabrom, ministrom za šolstvo v času nastanka trenutne ureditve. Opozorila gredo v smeri, da gre za "poskus na široko odpreti vrata odločilnemu vplivu politike na delovanje vrtcev in šol ter na izbiro ravnateljev, kar je zdajšnja sestava uspešno omejevala". Predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev osnovnih šol Gregor Pečan meni, da "nobena sestava svetov zavodov ne bo dobra, dokler ne bodo zakonsko opredeljene tako odgovornost članov in sveta zavoda kot tudi to, kakšne kvalifikacije naj imajo člani. Da v predlogu pogrešajo "resen razmislek o odgovornosti članov sveta, kadar ne sprejemajo zakonitih rešitev ali ne izvajajo svojih (zakonskih) nalog", so zapisali v mnenju, poslanem v državni zbor tudi na Mestni občini Ljubljana. "Svetu zavoda je potrebno določiti odgovornost, saj je sicer popolnoma brezpredmetno, kako je sestavljen," so dodali in predlog nove sestave zavrnili. Bolj smiselna se jim zdi zastopanost 3-3-3, saj bi se s tem "vsaj deloma izognili političnim imenovanjem ravnateljev v vrtcih in šolah".
Za mnenje je ministrico za izobraževanje Simono Kustec včeraj v državnem zboru povprašala tudi poslanka LMŠ Lidija Divjak Mirnik. Ministrica je v odgovoru uvodoma pojasnila, da predlog trenutno preučujejo strokovne službe ministrstva, za mnenje pa so povprašali tudi vse, ki jih predlagane rešitve zadevajo. Zato se konkretno do predloga ni želela opredeliti, je pa ob tem spomnila na priporočila računskega sodišča, ki je pregledalo "učinkovitost sistema upravljanja javnih zavodov" v obdobju od 2016 do 2018. Pri tem je ministrica dejala, da je računsko sodišče sporočilo, da je na področju vzgoje in izobraževanja "vloga ustanovitelja, to je občine in ne države, tista, ki jo je potrebno še okrepiti v sistemu, ker je premajhna, sodeč po sedanji ureditvi".
A kot smo preverili, njena trditev ne drži povsem. "V reviziji smo se ukvarjali z javnimi zavodi, ki jih je ustanovila država, zato se strogo gledano naše ugotovitve na področju šolstva nanašajo na ureditev sestave svetov zavodov v srednjih šolah, v katerih imenuje predstavnike ustanovitelja država in ne lokalna skupnost." Seveda pa je, so dodali, revizijske ugotovitve mogoče smiselno interpretirati tudi za raven osnovnega šolstva, kjer kot ustanoviteljice nastopajo lokalne skupnosti. Ob tem so opozorili še, da je "neustrezno predstavljati stališče računskega sodišča glede (ne)ustreznosti sestave svetov zavodov na nekaterih področjih, ne da bi bile te ugotovitve predstavljene skupaj z drugimi, zlasti pa skupaj s tistimi ugotovitvami, ki se nanašajo na hkratno potrebo po jasni ureditvi odgovornosti sveta zavoda kot organa in članov svetov zavodov kot posameznikov, ter z ugotovitvami o tem, da postopki, zlasti pa tudi pogoji za to, da je nekdo lahko imenovan kot predstavnik države v svetu zavoda, večinoma niso predpisani.
