Ministrstvo za kulturo je RŠ v letu 2020 namenilo skoraj 100.000 evrov in njihovo preteklo delo ocenil za uspešno in kvalitetno. Direktorica zavoda RŠ Ana Kandare je povedala, da jih je odločitev komisije presenetila, saj je bila prijava na medijski razpis v zadnjih osmih letih vedno uspešna, sredstva za RŠ s strani ministrstva pa niso nikoli padla pod 60.000 evrov.
Odgovorni urednik RŠ Matjaž Zorec je povedal, da v argumentaciji piše, da "ima ta program zmanjšan pomen za razvoj posameznih regij". To pa argumentira s tem, da medijski prostor namenja razmeroma ozkemu segmentu poslušalcev.
"Poslanstvo RŠ je vedno bilo, da ravno tem, ki nimajo glasu, namenja glas," je na argument komisije odgovoril Zorec.
Financiranje sicer poteka preko medijskega razpisa, kjer RŠ ni osamljen primer. "Znašli smo se v družbi sankcioniranih zaradi neuravnoteženosti. Poleg treh osrednjih nacionalnih medijev Dela, Dnevnika in Mladine, so ob sredstva še drugi radii posebnega pomena in nekaj spletnih portalov," je povedala Ana Kandare.
"Vedno je bil v prvi vrsti radio tistih vsebin, ki jih drugi mediji s profitno naravnanostjo ne zajamejo"
"V zavrnitvi financiranja je razvidno zelo različno točkovanje v primerjavi z lanskim in predlanskim letom, ko je bil razpis identičen, merila enaka, sestava strokovne komisije pa različna. Tega dejanja ministrstva za kulturo ne moremo razumeti drugače kot politično motivirano dejanje, s ciljem uničiti celotno neodvisno medijsko shemo z RŠ na čelu," je povedala direktorica RŠ.
Poleg financ, ki jih RŠ pridobi z medijskega razpisa ministrstva, se je konec leta 2020 zapletlo tudi v proračunu Študentske organizacije Univerze v Ljubljani (ŠOU) za letošnje leto. Po prvem predlogu proračuna, ki je predvideval, da ŠOU ne financira več RŠ, so se kasneje dogovorili za financiranje v višini 84.000 evrov. To je 36.000 evrov manj od želenih 120.000. V lanskem letu sta ŠOU in ministrstvo skupaj sofinancirala RŠ v višini 220.000 evrov.
Situacijo je kritično opisal tudi novinar na RŠ Rasto Pahor. "Radio Študent ni najbolj poslušan radio, to tudi nikoli ni bila njegova primarna funkcija. Vedno je bil v prvi vrsti radio tistih vsebin, ki jih drugi mediji s profitno naravnanostjo ne zajamejo. V drugi vrsti je izobraževalna platforma, v kateri se lahko vsak brezplačno izobražuje - kot novinar, tehnik, snemalec, napovedovalec," je povedal.
"Je radio, na katerem ni nihče nikoli obogatel, je radio, ki ga ni nikoli nihče privatiziral. Je pluralen radio, ki zahteva več kot 100 aktivnih sodelavcev. Prav zato je nezanimiv za tiste, ki želijo z mediji zaslužiti ali jih izkoristiti za osebno agendo," je dejal Pahor.
