Rast cen nepremičnin: V začaranem krogu

V Sloveniji, državi s kar 94 odstotki lastniških nepremičnin, smo postavljeni pred preizkušnjo, kako danes do lastnega stanovanja. Po zadnjih podražitvah nepremičnin, ko je v Ljubljani kvadratni meter dosegel ceno tudi več kot 8000 evrov (!), je jasno, da si lahko nepremičnino privošči čedalje manjši krog ljudi. Če se stanje ne bo umirilo, se bo ta krog še dodatno zmanjšal.

Razlogov za višanje cen je več, ugotavljajo strokovnjaki. Čas, v katerem živimo, pa izjemno naklonjen podražitvam. Povpraševanje po nepremičninah že nekaj let presega ponudbo na trgu. Nepremičnine so kot najbolj zanesljiva investicija postale zanimive tudi za tiste - in teh v državi ni malo - ki prihranjen denar vlagajo v nakup stanovanj. Nekateri s tem rešujejo stanovanjski problem, drugi vidijo v nepremičninah zgolj priložnost za dodaten zaslužek. Hkrati pa nam zdravstvena kriza nastavlja ogledalo in veča apetite po prostornejših nepremičninah z balkonom ali, še bolje, vrtom, kjer se v času popolnega zaprtja ne bi počutili utesnjene. Vse več je gradnje v lastni režiji. A tudi tisti, ki so sklenili zgraditi svoj sanjski dom, so naleteli na težave: podražitve surovin, zamude pri dobavi materialov, predvsem pa so stežka našli zanesljivega in predvsem prostega mojstra.

Zašli smo v začarani nepremičninski krog, iz katerega mnogi ne vidijo izhoda. Cene nepremičnin še naprej rastejo: samo letos so se ponekod v primerjavi z letom 2015 dvignile za kar 40 odstotkov. Posledica tega so skrajnosti. Cene rabljenih nepremičnin so skoraj izenačene z vrednostmi novogradenj, čeravno enega z drugim ne moremo primerjati, ker obnova starega stanovanja po navadi prinese še dodatne stroške. Trenutno stanje pa, zavedajoč se, da se na trgu danes proda (skoraj) vse, s pridom izkoriščajo tudi takšni, ki priložnost za hiter in dober zaslužek vidijo celo v preureditvi kletnega boksa v garsonjero brez oken.

Divjanju cen na trgu so sposobni slediti le še redki. Slovenci s povprečno slovensko plačo ne več. Največje stiske doživljajo mladi, ki kupujejo svoje prvo stanovanje, družine, ki bi ob rojstvu otroka rade zamenjale pretesno stanovanje za hišo. Če nimajo prihrankov ali pa niso zadeli na lotu, je danes nakup strehe nad glavo misija nemogoče. Nič drugače ni pri alternativi nakupa - najemu stanovanja, urejenih najemniških stanovanj v državi ni ali pa jih zasebniki oddajajo za oderuške najemnine.

Rešitev, ki bi ustavila rast cen, se trenutno zdi nedosegljiva, saj se gradi skromno, počasi, predvsem pa previdno. Graditelji namreč zaradi vse višjih cen surovin raje trikrat premislijo, preden se lotijo novega projekta. Država pa iz povsem nerazumljivih razlogov zavira gradnjo najemniških stanovanj, ki bi lahko v prihodnosti vsaj delno ublažila divjanje cen na trgu nepremičnin. Ob vsem tem pa se lahko upravičeno vprašamo, ali postaja streha nad glavo vse bolj privilegij in vse manj pravica vsakega državljana, čeprav je ta pravica ne nazadnje zapisana v slovenski ustavi.