Čeprav so mnogi pričakovali, da bo epidemija končno ustavila večletno rast cen nepremičnin, ki je bila najbolj izrazita v Ljubljani in na Obali, se je zgodilo ravno nasprotno. V Ljubljani cene novogradenj in rabljenih stanovanj dosegajo vrtoglave višine. Tako so bile nekatere nepremičnine v minulem letu vredne kar osemkrat več kot leta 2016. Nič drugače ni v Kopru, Celju in Mariboru. V slednjem so se lani stanovanja po podatkih Colliersovega poročila o trgu nepremičnin med petimi največjimi mesti najbolj podražila, a hkrati ostajajo, kot opozori Vasja Crnjakovič, direktor RE/MAX Nepremičnin Maribor in vodja agencije RE/MAX Nepremičnine Celje, v Sloveniji še vedno najcenejša. Trend rasti cen se nadaljuje tudi letos. Po lanski desetodstotni rasti cen so se nepremičnine v prvih letošnjih mesecih podražile za dodatnih deset do 15 odstotkov, pojasni Crnjakovič. Razlog za podražitve je po besedah Bojana Ivanca, glavnega ekonomista pri GZS, enak, kot je bil zadnjih šest let: "Ponudba novogradenj ne dohaja povpraševanja, cene pa so najvišje predvsem v mestih." Kar pa je, kot opozori Ivanc, značilnost tudi drugod po Evropi.
Zmerna rast cen še vsaj dve leti
Povpraševanje se je, potem ko se je po drugem zaprtju države sprostila nepremičninska dejavnost, še dodatno okrepilo, podobno je evforiji, pravi Branko Potočnik, direktor agencije Insa nepremičnine iz Maribora. K živahnejšemu tempu na trgu je po oceni Boštjana Udoviča, direktorja Zbornice za poslovanje z nepremičninami, prispeval tudi zadnji lockdown. "Številni kupci, predvsem pa prodajalci so bili v času ukrepov pasivni in so čakali na sprostitev za nakup ali prodajo nepremičnine," razmišlja Udovič, vendar ta čas veliko večjega povpraševanja ne pripisuje pandemiji, temveč razmeram na finančnih trgih. "Negativne obresti za depozite v bankah so vsekakor dober razlog za to, da se še več denarja investira v nepremičnine, ki so v tem času ena najbolj zanesljivih in varnih naložb. To, da pri nas ni nepremičninskega davka, je dodatna spodbuda za nakup stanovanja. Skratka, spodbud na strani povpraševanja je kar nekaj, skoraj nobene pa ni na strani ponudb," meni Udovič.
Rekordne cene kvadratnega metra
V Ljubljani je povprečna cena rabljenega stanovanja lani prvič presegla 2900 evrov za kvadratni meter, in sicer 2960 evrov (predlani 2800 evrov). V okolici Ljubljane je po skoraj desetodstotnem zvišanju v letu 2019 cena porasla še za okoli tri odstotke, na 2300 evrov (2230 evrov). V Mariboru in Celju je povprečna cena s 1410 evri dosegla rekordno vrednost, potem ko je bila v Mariboru predlani 1330 evrov, v Celju pa 1310. V Kranju je porasla z 2040 evrov na 2180. V Kopru je cena padla, in sicer z 2440 evrov na 2380, na Obali brez Kopra pa je porasla, z 2550 evrov na 2720.
Nizke kreditne obrestne mere in s tem večje povpraševanje po nepremičninah bodo, napoveduje Bojan Ivanc, na trgu vztrajale še nekaj časa. Ekonomist je namreč prepričan, da nepremičninski trg še ni rekel zadnje in da bodo cene zmerno rasle tudi v naslednjih dveh letih. Po njegovih napovedih se bodo rabljene nepremičnine še letos podražile za dodatne štiri odstotke, v prihodnjem letu pa lahko pričakujemo še za tri odstotke višje cene. Kot poudari dr. Ivo Lavrač z ljubljanske ekonomske fakultete, vsaka ponudba potrebuje čas, da postopno reagira na povpraševanje in se mu prilagodi ter ga dohiti. "Povpraševanje po nepremičninah je dobilo močan enkratni impulz s pandemijo zlasti zaradi dela od doma in omejevanja življenja med lastne štiri zidove," razmišlja Lavrač. Pravi, da zdaj, ko več časa preživljamo doma, potrebujemo več prostora. Ta navada nam bo delno ostala tudi po pandemiji, je prepričan.
Vse dražji tudi gradbeni material
Pocenitve na trgu nepremičnin ne bo, vse dokler v ta segment ne bo posegla država, ocenjuje Boštjan Udovič, prepričan, da bi lahko ukrepi za aktivizacijo stanovanjskega fonda uravnovesili zdaj podivjani nepremičninski trg. Samo v Mariboru manjka nekaj tisoč stanovanj, v prihodnjih letih naj bi jih zgradili okoli dva tisoč. V Ljubljani je to število še vsaj trikrat večje. V obalnih mestih stanovanj že dolgo primanjkuje, v Piranu, denimo, že desetletja ni bilo novogradnje, opozarjajo sogovorniki. Investitorji, ki na trgu pospešeno gradijo nove stanovanjske soseske, med njimi Luka Jurič iz podjetja Novogradnje Maribor in Primož Pinter iz podjetja Primius gradnje, opozarjajo še na eno težavo, ki utegne v prihodnosti vplivati na cene nepremičnin: v enem letu so cene nekaterih gradbenih materialov zrasle za 30 odstotkov. "To se bo z leti nedvomno odražalo v višjih cenah stanovanj," pravi Jurič. Pinter pa se sprašuje, ali bo trg prenesel dodaten dvig cen nepremičnin. Prepričan je namreč, da bi se na podražitev najslabše odzval prav občutljiv trg v Podravju. "Zato bomo morali biti investitorji zelo previdni," ugotavlja Pinter in poudarja, da bi bila ekonomska upravičenost gradbenih projektov ob morebitnem nadaljevanju podražitev surovin postavljena pod vprašaj. To pa bi lahko vodilo v novo krizo na trgu novogradenj.
V bankah 22 milijard evrov
Nepremičnina še naprej ostaja varna naložba z dobrim donosom v primerjavi z drugimi oblikami varčevanja, opozarja Vasja Crnjakovič, direktor RE/MAX Nepremičnin Maribor in vodja agencije RE/MAX Nepremičnine Celje, ki pravi, da je denarja v bankah po nekaterih ocenah za 22 milijard evrov.
Drvimo v novo krizo?
Ali utegne prav kriza poseči na trg nepremičnin, podobno tisti izpred deset in več let, ko so ugasnila mnoga gradbena podjetja, zgradbe pa so vse do danes ostale nedokončane, je po besedah Mojce Žižek Mesarec iz nepremičninskega podjetja Galea za zdaj preuranjeno napovedovati. Je pa prepričana, da lahko prav kriza ustavi rast cen. Tudi Branko Potočnik opozori, da je trg nepremičnin tog in se na njem nič ne zgodi čez noč: "Če bo gospodarstvo stabilno, brezposelnost v mejah normale, bančni krediti razpoložljivi in pogoji financiranja sprejemljivi, bo dogajanje na nepremičninskem trgu še naprej živahno." Da obstajajo možnosti tudi za črn scenarij, se strinja Boštjan Udovič, a temu ne pripisuje veliko možnosti. "Ob zadnji krizi se je izjemno veliko gradilo. Trg so preplavili veliki nepremičninski projekti in zato postali nezanimivi. S tem je ponudba potisnila cene navzdol. Hkrati je močno upadla kupna moč, kar je zmanjšalo povpraševanje. Trenutno pa je denar izjemno poceni, investitorji pa so bistveno bolj previdni. Gradijo samo toliko, kolikor trg prenese," poudari direktor Zbornice za poslovanje z nepremičninami.