Raziskava o vplivu pandemije: Najmanjša podpora policijski uri

Urban Červek Urban Červek
16.03.2021 18:50
Raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi kaže, da velika večina še vedno upošteva predpisane ukrepe za preprečevanje širjenja virusa, najmanjšo podporo pa ima nočna omejitev gibanja.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Najmanj, le 55 odstotkov, jih upošteva priporočilo glede razkuževanja površin. 
Robert Balen

Največjo podporo med ukrepi, ki veljajo od ponedeljka, 15. 2. 2021, ima odprtje šol za osnovnošolce in dijake zaključnih letnikov (83,7 odstotka), sledi odprava prepovedi prehajanja občinskih meja (80,5 odstotka). Anketiranci najmanj podpirajo omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro – s tem ukrepom se strinja le dobra četrtina ljudi (26,6 odstotka), kaže raziskava o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA.

Še vedno velika večina anketirancev navaja, da je v zadnjih sedmih dneh upoštevala ukrepe in priporočila za preprečevanje širjenja virusa. Najbolj upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (91 odstotkov), se izogibajo obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (90 odstotkov), ter vzdržujejo razdaljo v javnosti in si razkužujejo roke. Najmanj, le 55 odstotkov, jih upošteva priporočilo glede razkuževanja površin. Velik upad je zaznati pri upoštevanju izogibanja zasebnemu družabnemu dogodku, pri ukrepu ostati doma se je to s 74 odstotkov zmanjšalo na 60 odstotkov v primerjavi s predhodno raziskavo.

Anketirance so spraševali tudi, koliko zaupajo določenim osebam ali institucijam, da ustrezno obvladujejo epidemijo. Visokega tovrstnega zaupanja so deležni osebni zdravniki, bolnišnice in delodajalci. Najnižjega pa policija in verske ustanove.

Podatki kažejo tudi rahel trend poslabšanja glede življenjskega sloga vprašanih. Dve tretjini vprašanih sta navedli, da so bili v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivni kot pred pandemijo, slaba petina jih je jedla več nezdrave hrane, 16 odstotkov jih je kadilo več kot pred pandemijo in 10 odstotkov jih je pilo več alkohola kot pred pandemijo.

V sedmem delu raziskave so zaznali, da ima okrog 20 odstotkov anketirancev težave, povezane z duševnim zdravjem, 14 odstotkov ljudi pa že ima znake depresivne motnje. Največ duševnih težav se pojavlja pri starih od 18 do 29 let, in sicer pri malo več kot 30 odstotkih.

Z raziskavo o vplivu pandemije covida-19 na življenje ljudi v Sloveniji SI-PANDA želijo povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo ter oceniti pandemsko izčrpanost v Sloveniji. Raziskava, ki so jo začeli decembra lani, poteka med anketiranci, starimi od 18 do 74 let. Izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta