Ada Hočevar Grom iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je na današnji novinarski konferenci predstavila raziskavo o vplivu pandemije na Slovence. Kot pravi, je cilj oceniti pandemsko izčrpanost v Sloveniji, ki je naraven in pričakovan odziv na dolgotrajno javno zdravstveno krizo, ki zahteva izvajanje ukrepov, ki bistveno posegajo v naš vsakdan.
Raziskava poteka med odraslimi osebami, v starosti med 18 in 74 let kot spletna panelna raziskava, s katero so začeli 4. decembra, izvajajo jo enkrat na dva tedna, izvedli pa bodo 12 ponovitev. Hočevar Gromova je povedala, da so vprašalnik WHO prilagodili Sloveniji, omogočal bo mednarodno primerjavo.
Izsledki raziskave kažejo, da je velika večina anketiranih v zadnjih sedmih dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila. Kot kaže, ljudje v največji meri upoštevajo nošenje maske, izogibanje obiskovanja starejših in vzdrževanje razdalje. Najmanj pa upoštevajo priporočilo glede razkuževanja površin. V tretjem valu raziskave, to je bilo tik po božiču, so zaznali, da so se ljudje manj držali priporočil glede druženja, a se stanje po praznikih vrnilo v normalno stanje.
Najvišjo podporo ljudi dosegla odprava prepovedi prehajanja občinskih meja
V zadnjem valu meritev ljudje poleg razkuževanja površin najmanj upoštevajo ostajanje doma (šolanje, študij, delo ...), kar je posledica tega, da je prišlo do odprtja šol in vrtcev, razlaga Ada Hočevar Grom.
Najvišjo podporo ljudi je v zadnjem valu raziskave dosegla odprava prepovedi prehajanja občinskih meja. "Ta omejitev na občine, predvsem ljudi, ki živijo sami, ki se ne morejo rekreirati, je vprašane vedno najbolj motila. Visoko podporo uživa tudi odprtje šol. Najmanj od trenutnih ukrepov ljudje podpirajo policijsko uro." Raziskava kaže tudi, da imajo vprašani visoko zaupanje v izbrane osebne zdravnike, bolnišnice in delodajalce.
Pri cepljenju 68 odstotkov anketiranih meni, da cepivo lahko pripomore k zajezitvi širjenja pandemije. Ada Hočevar Grom pove, da so mlajši tisti, ki so bolj skeptični do cepiva kot starejši. 55 odstotkov mladih odgovarja, da se nameravajo cepiti, podpora cepljenju tudi sicer postopoma raste. Namera za cepljenje s starostjo oseb narašča, večja naklonjenost cepljenju je tudi med moškimi in med osebami s kroničnimi obolenji.
V porastu duševne težave in slabša finančna situacija
Ko tema nanese na spremembo življenjskih navad, raziskava pokaže, da je bila skoraj polovica vprašanih v zadnjih dveh tednih manj fizično aktivna kot pred pandemijo. 34 odstotkov se jih je izogibalo obiska zdravnika zaradi težave, ki ni povezana s koronavirusom. Četrtina se jih bolj nezdravo prehranjuje, 18 odstotkov več kadi, več je tudi uživanja alkohola. Zaradi teh sprememb življenjskega stila in odlaganja obiska zdravnika je pričakovati poslabšanje bolezenskih obolenj in težav po koncu pandemije, meni Hočevar Gromova.
V porastu so tudi duševne težave. 22 odstotkov anketiranih ima več težav z duševnim zdravjem kot pred pandemijo, 11 odstotkov jih kaže znake depresije. Največ težav je pri najmlajših anketirancih, kjer je 32 odstotkov oseb navajalo, da imajo težave v duševnem zdravju, 11 odstotkov pa depresivne znake. "To nam kaže, da sama pandemija zadeva predvsem starejše, ukrepi za zajezitev pandemije pa mlajše."
Četrtina anketiranih meni tudi, da je njihova finančna situacija slabša kot pred pandemijo. Največje poslabšanje finančne situacije ocenjuje najmlajša anketirana skupina.
