Raziskava Transparency International: Polovica ljudi občuti povečanje korupcije

Leto pandemije je oblastnikom in javnim uslužbencem ponudilo priložnost za pridobivanje osebnih koristi. Raziskava je pokazala, da se je razočaranje nad korupcijo povečalo po vsej Evropi, posebno izrazito tudi v Sloveniji.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Največ podkupovanja je zaznati v javnih bolnišnicah in klinikah. 
Andrej Petelinšek

Velika večina prebivalcev Evropske unije je v minulem letu dni, zaznamovanem s pandemijo, občutila, da se je stopnja korupcije v njihovih državah povišala ali pa se stanje ni izboljšalo. Raziskava Svetovni barometer korupcije organizacije Transparency International, ki je potekala na ravni EU, je pokazala, da je višjo stopnjo korupcije zaznalo 32 odstotkov evropskih državljanov, še nadaljnjih 44 odstotkov pa je nezadovoljnih z dejstvom, da boj proti korupciji pri njih ni dosegel njenega zmanjšanja. Razlog za to raziskovalci vidijo v izrednih razmerah, v katerih so mnoge ustanove - od vlad in državnih organov do bolnišnic, bank in podjetij - izkoristile "zmedo" in sproti servisirale (tudi) lastne interese.

V Sloveniji tako kar 70 odstotkov ljudi meni, da odločitve vlade vodijo posamezni zasebni interesi. Ta delež je najvišji med vsemi državami članicami Evropske unije. V povprečju zasebne interese pri odločanju vlade zaznava 53 odstotkov ljudi, na repu te lestvice pa so Finska, Danska in Švedska, kjer vlado služenja zasebnim interesom obtožuje le približno četrtina ljudi. Hkrati je Slovenija na drugem mestu lestvice, ki meri povečanje korupcije v minulih dvanajstih mesecih: da se je stopnja korupcije pri nas povišala, meni 51 odstotkov ljudi. Pred našo državo je s 65 odstotki Ciper, sledi pa ji Bolgarija z 48 odstotki.

Strah in pogum žvižgačev

"Več kot polovica vprašanih meni, da se je korupcija v Sloveniji v zadnjem letu razširila, kar je za Ciprom drugi najvišji delež v EU. Prav tako sta skoraj dve tretjini vprašanih iz Slovenije ocenili, da se državljani ob prijavi korupcije bojijo povračilnih ukrepov, kar je tretji najvišji delež v EU. To je razlog za skrb," se je na poročilo odzvala dr. Alma Sedlar, predsednica Transparency International Slovenia.

Ob vprašanju o povračilnih ukrepih, ki bi lahko doleteli žvižgače, se je Slovenija uvrstila na tretje mesto. K temu je verjetno prispevalo tudi zavedanje, kaj se je zgodilo lani izpostavljenemu žvižgaču Ivanu Galetu, ki je zaradi razkritja korupcije pri nabavi zaščitne opreme izgubil službo in je bil deležen zmerjanj ter groženj. Še bolj kot v Sloveniji se maščevanja bojijo na Cipru in Hrvaškem, najmanj pomislekov ob prijavi korupcije pa imajo Nemci, Danci in Finci.

V Transparency International Slovenia so še izpostavili, da je skoraj 84 odstotkov vprašanih v Sloveniji ocenilo, da je korupcija v vladi velik ali zelo velik problem. "Še posebej je opazen porast števila tistih, ki menijo, da so predsednik vlade ali ljudje v njegovem kabinetu vpleteni v korupcijo," so opozorili. Leta 2020 je bilo takšnih skoraj 39 odstotkov, pred štirimi leti pa zgolj 17 odstotkov. Delež zaskrbljenih nad korupcijo v kabinetu predsednika vlade se je tako povečal za več kot dvakrat.

Primer Ivana Galeta in drugih pogumnih posameznikov, ki so opozorili na nepravilnosti v ravnanju oblasti, pa je hkrati okrepil občutek, da posamezni državljani lahko prispevajo k boju proti korupciji. Leta 2016 je tako v Sloveniji 28 odstotkov ljudi verjelo, da lahko posameznik prispeva k boju proti korupciji, leta 2020 je ta delež narasel že na dve tretjini.

Podkupovanje in osebna poznanstva

Osebni vidik zaznavanja in odzivov na korupcijo je bil v tokratni mednarodni raziskavi še posebno poudarjen. V povprečju se je sedem odstotkov ljudi v Evropski uniji srečalo s situacijo, da so morali pri uporabi javnih servisov uslužbencem plačati podkupnino oziroma se jim na drug način oddolžiti za to, da so ti izpolnili svojo službeno dolžnost. Slovenija se je pri tem še relativno dobro odrezala - štirje odstotki vprašanih so navedli, da so morali v preteklih dvanajstih mesecih javne uslužbence podkupovati. Najvišji deleži so bili izmerjeni v Romuniji, Bolgariji in na Madžarskem, kjer je morala javne uslužbence podkupovati skoraj petina ljudi.

Na ravni EU je zanimiva tudi primerjava stopnje podkupovanja po posameznih institucijah oziroma področjih javnih storitev. Tako je največ podkupovanja zaznati v javnih bolnišnicah in klinikah, kjer je šest odstotkov ljudi v zadnjih dvanajstih mesecih plačalo podkupnino. Nadalje je bilo treba v treh odstotkih primerov podkupnino plačati pri pridobitvi različnih dokumentov, v šolah in pri policistih, dva odstotka ljudi pa sta plačala podkupnino za pridobitev socialnih podpor. "Čeprav je Slovenija država, kjer je podkupovanje redko, ne moremo optimistično gledati na porast števila vprašanih, ki so v zadnjem letu plačali podkupnino. Še posebej je opazna podvojitev izkušenj s podkupovanjem v zdravstvu," je primerjalne podatke iz letošnje raziskave in raziskave pred štirimi leti komentirala Alma Sedlar.

"Podkupnina ni edina oblika korupcije, ki jo državljani občutijo," so še pojasnili avtorji mednarodne raziskave. "Pravila in regulacijo je mogoče zaobiti tudi denimo s sklicevanjem na prijatelje ali prigovarjanje v imenu prijateljev, da bi jim omogočili dostop do storitev ali državne pomoči. Takšno ravnanje sicer res lahko ljudem pomaga pridobiti stik z javnimi uslužbenci, da bi bili deležni boljših storitev. A prednostna obravnava lahko po drugi strani prepreči dostop do javnih storitev različnim izključenim skupinam prebivalstva. Na ta način je dostop do državnih institucij olajšan zgolj skupinam ali posameznikom, ki imajo bolje razvito družbeno mrežo in so že sicer na različne načine privilegirani," opozarja Transparency International.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta