Razkošna kampanja tudi za nove stranke: Golob in Pivec na široko odprla denarnici

Predvolilna kampanja pred državnozborskimi volitvami 24. aprila se je že prevesila v drugi polčas, o čemer govorijo tudi številni obcestni plakati, s katerimi se za glasove volivcev borijo politične stranke. Glede na veliko število reklamnih panojev si razkošne kampanje pred tokratnimi volitvami niso privoščile samo parlamentarne stranke, ampak tudi nekatere zunajparlamentarne, med katerimi izstopata predvsem Naša dežela in Gibanje Svoboda. Glede na veliko število jumbo plakatov, na katerih pozirata prvak Gibanja Svoboda Robert Golob in predsednica Naše dežele Aleksandra Pivec, se marsikomu zdi, da lahko stranki precej enakovredno parirata etabliranim strankam, ki imajo po zaslugi rezultatov na zadnjih državnozborskih in lokalnih volitvah pravico do financiranja iz državnega in občinskih proračunov. Zakon o političnih strankah namreč določa, da so do denarja iz državnega proračuna upravičene politične stranke, ki so na zadnjih državnozborskih volitvah dobile najmanj odstotek glasov volivcev. To pomeni, da poleg SDS, LMŠ, SD, Levice, NSi, Konkretno, Desusa, SAB in SNS, ki so se na volitvah pred štirimi leti prebili v državni zbor, omenjena finančna sredstva prejemajo tudi zunajparlamentarne SLS, Piratska stranka, Dobra država in Zeleni Slovenije.

Zapravljivi tudi v Gibanju Svoboda

V Gibanju Svoboda in Naši deželi na prej omenjeni kos finančne pogače še ne morejo računati, a si lahko kljub temu privoščijo bogato kampanjo. Kako jo torej financirajo? V Gibanju Svoboda odgovarjajo, da kampanjo financirajo z donacijami. Zakonodaja namreč določa, da lahko politične stranke denar pridobivajo tudi iz članarin in prispevkov fizičnih oseb, največkrat so to člani in podporniki strank, pri čemer pa njihovi skupni zneski v posameznem koledarskem ne smejo presegati desetkratne povprečne bruto mesečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji. Članarina za Gibanje Svoboda znaša 50 evrov, predvideni stroški za kampanjo pred tokratnimi volitvami pa okoli 400 tisoč evrov. To pa je že blizu vsote, ki so jo za kampanjo pred zadnjimi volitvami v državni zbor leta 2018 namenili v SDS. V stranki, ki jo vodi Janez Janša, so za potrebe kampanje takrat porabili približno 451 tisoč evrov, kar je bilo daleč največ med vsemi strankami, ki so kandidirale. Koliko bodo tokrat zapravili za kampanjo, ni znano, gibali naj bi se v podobnih finančnih okvirih, čeprav bi se ob skoraj 2,5 milijona evrov, ki so jih imeli na računu konec leta 2020, podatki o poslovanju strank v preteklem letu še niso javno objavljeni, verjetno zlahka približali največji dovoljeni višini porabljenih finančnih sredstev za kampanjo. Lista, ki ima kandidate v vseh 88 volilnih okrajih, lahko za financiranje kampanje porabi dobrih 680 tisoč evrov, a po pričakovanjih se tej vsoti tudi na tokratnih volitvah ne bo približala nobena stranka. V SD, ki je zaradi dolgov v slabši finančni kondiciji od SDS, bodo za kampanjo tako kot pred štirimi leti namenili približno polovico dovoljenih sredstev. V Gibanju Svoboda bodo ta znesek očitno še presegli, ob tem pa ne izključujejo možnosti, da bodo za potrebe kampanje najeli posojilo.

V Naši deželi zavračajo vse očitke

Očitki, da si je privoščila bogato terensko kampanjo, letijo tudi na Aleksandro Pivec. V Naši deželi so pred dnevi ostro zanikali navedbe, da naj bi njihovo kampanjo financirala družba Sava Turizem pod vodstvom Andreja Prebila, ki velja za tesnega zaveznika Aleksandre Pivec. V Naši deželi pojasnjujejo, da je zakon o političnih strankah glede financiranja strank in volilnih kampanj popolnoma jasen in da ga docela spoštujejo: "To pomeni, da se financiramo iz članarin in prispevkov fizičnih oseb, saj stranka prihodkov od premoženja nima, prav tako nima virov iz proračuna." Članarina znaša 20 evrov, za dijake, študente in socialno ogrožene pa je znižana na 10 evrov. Za jumbo plakate bodo v Naši deželi plačali okoli 40 tisoč evrov, ocena stroškov celotne kampanje pa znaša okoli 200 tisoč evrov. Za primerjavo, približno toliko so za kampanjo pred volitvami leta 2018 porabili v NSi, ko gre za tokratno kampanjo, pa bodo na primer znesek v višini 180 tisoč evrov namenili v Desusu. V Naši deželi pojasnjujejo, da so vse dosedanje stroške predvolilne kampanje plačevali iz članarin in prispevkov fizičnih oseb: "S tem smo pokrili vse stroške v višini okoli 70 tisoč evrov, razen zakupa medijskega prostora in dela agencije. Za obe postavki imamo dogovorjeno 60-dnevno valuto po opravljeni storitvi, kar pomeni, da obveznosti zapadejo sredi junija 2022. Takrat bomo natančno vedeli, kolikšno posojilo potrebujemo, saj bo znan rezultat volitev." Točna višina finančnih sredstev, ki so jih stranke namenile za kampanjo, bo znana po tem, ko bodo računskemu sodišču predložile poročilo o financiranju volilne kampanje. Rok za to se izteče v začetku septembra.