Tudi slovenska policija letos praznuje 30 let. Osrednja slovesnost ob dnevu policije, ki je sicer 27. junija, bo letos v ponedeljek na nekdanjem mednarodnem mejnem prehodu Holmec. Na slovesnosti se bodo spomnili dogodkov na Holmcu leta 1991, pa tudi vseh osamosvojitvenih dogodkov, v katere so bili vključeni pripadniki milice, ki so se ob pomoči teritorialne obrambe in ljudstva skupaj uprli agresiji JLA. Slavnostni govornik bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, udeležence pa bosta nagovorila tudi generalni direktor policije dr. Anton Olaj in minister za notranje zadeve Aleš Hojs.
Ocena dela na Generalni policijski upravi naj bi bila slabša kot pred dvema letoma
Toda razmere v policiji so vse prej kot praznične. Spomnimo, da je anketa o zadovoljstvu z delom policije prinesla tako porazne rezultate kot še nikoli. Da slovenski policiji ne zaupa, je odgovorila kar polovica tistih, ki so izpolnili spletni vprašalnik. To se v zgodovini slovenske policije še ni zgodilo, zaupanje vanjo je bilo vseskozi višje od 50 odstotkov. Zdaj policistom zaupa zgolj tretjina vprašanih. Vodstvo policije z dr. Olajem na čelu te rezultate pripisuje koronakrizi, v kateri je policija dobila dodatno nalogo, da preverja upoštevanje vladnih odlokov, namenjenih preprečevanju širjenja koronavirusa. Zato je nižje zaupanje "pričakovano in je trenutno zanihalo zaradi pandemske izčrpanosti prebivalstva kot posledice dolgotrajne javnozdravstvene krize", Olaj na facebooku odgovarja bivšemu notranjemu ministru iz časa vlade Marjana Šarca Boštjanu Poklukarju. In doda, da je policija sedaj bolj kot prej dostopna ljudem in manj represivna, stanje varnosti pa je boljše. Kritiki aktualnega vodstva policije pa za stanje krivijo prav generalnega direktorja policije, ki je vodenje prevzel z mesta državnega sekretarja na notranjem ministrstvu. "Vse to, za kar smo se borili in kar smo ustvarjali vsa ta desetletja, se je porušilo v dobrem letu. A leta bo trajalo, da se vse zgradi nazaj, da se zaupanje ljudi v policijo povrne," je glavni odziv iz policijskih vrst.
Pečjak in Vrečar na odhodu
"V Policiji še nikoli ni bilo izmerjeno tako pozitivno razpoloženje med policisti kot sedaj, kar kaže na pravilnost vodenja in organizacije delovnih procesov," je v javnost preko socialnih omrežij pred dnevi poslal sporočilo Olaj. Objavil je preliminarne podatke o merjenju organizacijske klime znotraj policije za letošnje leto. Na prav vseh področjih, ki so bila ocenjevana - to so vsebina dela, plača, samostojnost pri delu, vodenje in organiziranje dela, medsebojni odnosi, delovne razmere, integriteta vodij, skrb vodje za razvoj zaposlenih in družbena odgovornost vodje - so povprečne ocene višje kot v letih poprej. A neuradno smo izvedeli, da so podatki, ki se tičejo dela Generalne policijske uprave in Olaja kot direktorja, popolnoma drugačni. Višje ocenjeno naj bi bilo zgolj zadovoljstvo s plačo, vsi drugi segmenti pa naj bi bili ocenjeni slabše kot v letu 2019, ko je bila narejena zadnja tovrstna meritev. Zaradi slabega vodenja policije naj bi po naših podatkih tako bila pred odhodom s položaja oba Olajeva namestnika - Tomaž Pečjak in Stanislav Vrečar. Slednji je postal namestnik pred šele tremi meseci, predtem je vodil ljubljansko policijsko upravo. Pečjak pa je postal namestnik generalnega direktorja februarja 2019, ko je policijo še vodila Tatjana Bobnar. Da odhajata, nam je potrdilo kar nekaj virov z vrha policije. Ker naj se ne bi bila strinjala s tem, kako Olaj vodi policijo.
Objektivnost po Olajevo
Ali to drži, smo povprašali vrh policije, a odgovora nismo prejel. V zvezi z ocenjevanjem klime na Generalni policijski upravi pa so na naša vprašanja odgovorili, da posamezni izračuni podatkov o merjenju organizacijske klime v policiji še niso izdelani. Zakaj potem direktor objavlja rezultate in iz njih že dela sklepe, smo še povprašali. "Zakon o dostopu do informacij javnega značaja zavezuje državne organe k prizadevanju, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju. Zakon o organiziranosti in delu v policiji pa določa, da policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi izvajanju nalog policije ali upravičenim koristim," v imenu vrha policije odgovarja tiskovna predstavnica Maja Ciperle Adlešič. In doda, da generalni direktor policije, ob upoštevanju zakonskih zadolžitev, zagovarja objektivnost informiranja javnosti. "Pri tem se poslužuje tudi socialnih (družbenih) medijev. S tem se hkrati poleg koristnega hitrega informiranja doseže tudi znižanje tveganja dezinformacij, ki lahko izhajajo iz raznih 'neuradnih' virov." Ciperle Adlešičeva še poudarja, da je ocena uspešnosti ali neuspešnosti dela generalnega direktorja policije v popolni pristojnosti ministra za notranje zadeve in ne nekih "neuradnih" virov.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
